»Kje bi ti rad delal v prihodnosti?« je vprašanje, na katerega imajo le redki najstniki dobro izoblikovan odgovor. S tem sicer ni nič narobe, saj karierna pot ni enkratna odločitev, temveč zaporedje postopnih odločitev, prilagajanj in odkrivanj, ki se razvijajo skozi čas. Občutek negotovosti je prej pravilo kot izjema. A kaj storiti, če zares »nimate pojma«? In se vam nobena služba ne zdi zanimiva?
Šola kot univerzalno izhodišče
Formalna izobrazba je tisto, kar naj bi pripeljalo do dobre zaposlitve. To ne drži vedno, a v večini primerov postavi vsaj dobro izhodišče za prepoznavanje interesov in talentov. Hitro boste videli, ali vam bolj ležijo tuji jeziki, če ste morda nadarjeni za matematiko, ali pa vas zanimajo človek, družba in kultura.
Eden izmed pokazateljev so zagotovo ocene, drug pa interna motivacija, da se naučite še kaj več, kot le minimalno potrebno. Šolski projekti, naloge in tekmovanja pa so tiste izkušnje, ki štejejo pri izbiri karierne poti vsaj tolikšno težo, kot samo znanje in rutinsko učenje za kontrolne naloge. So dragocen indikator tega, kaj posameznika pritegne.
Razmislite, katere naloge so vam prinesle največ osredotočenosti in zadovoljstva. Ali je to reševanje kompleksnih problemov, pisanje, raziskovanje, delo v skupini ali ustvarjanje nečesa praktičnega? Enako pomembno je analizirati, zakaj je bil določen projekt zanimiv: zaradi teme, načina dela, ekipe ali občutka izziva?
Študentsko delo kot karierni eksperiment
Študentsko delo najstniki pogosto vidijo kot vir zaslužka. V resnici gre za eno najboljših priložnosti za raziskovanje lastnih kariernih preferenc. Ključna napaka je, da se dela izbira po kriteriju »kaj se najbolj splača«. Dosti bolje je razmišljati, kje boste največ izvedeli o svojem idealnem poklicu in karierni poti. V praksi to pomeni, da je bolj smiselno izbrati raznolika dela, tudi če so slabše plačana ali manj udobna.
Vsaka izkušnja razkrije drugačen vidik dela: neko okolje pokaže, kako se človek počuti v rutinskih nalogah, drugo razkrije, kako reagira na stres, tretje pa pokaže, ali mu ustreza delo z ljudmi ali delo v izolaciji. Pomembno je, da izkušnje ne zavržemo kot »to mi ni bilo všeč«, ampak jih razgradimo na konkretne elemente.
Če je bilo delo »slabo«, je vprašanje, kaj točno vam ni bilo všeč. Je šlo za monotonost, prekinjanje fokusa, fizični napor, slabo ekipo ali pomanjkanje smisla? Prav tako je enako pomembno prepoznati pozitivne elemente. Morda je bilo delo dolgočasno, a vam je ustrezala socialna interakcija. Morda ni bilo fizično prijetno, a je bilo zelo dinamično in raznoliko. Takšna analiza je bistveno bolj uporabna kot splošna ocena. Ko razvijete vsaj približen občutek, v katero smer boste zapeljali svojo kariero, izbirajte predvsem različna dela s tega področja. Tako boste lažje izostrili interes in našli idealno vlogo znotraj izbrane panoge.
Hobiji kot vir navdiha
Večina ljudi ni povsem brez interesov. Povedati znajo, kaj jih zanima in kaj radi počnejo v prostem času. Problem nastopi, ko morajo najti »zanimivo« službo. Prosti čas in hobiji lahko ponudijo odgovor, saj ni razloga, da bi službene interese obravnavali povsem ločeno od prostočasnih. Nekatere hobije je mogoče neposredno monetizirati: programiranje, fotografijo, kuhanje, peko slaščic in tort …
Pri drugih, na primer gledanju serij, igranju računalniških igric, pohodništvu ali žuranju, je to nekoliko težje. V tem primeru se morate vprašati, kaj točno pri tem hobiju pritegne vašo pozornost. Na primer, da vas zanima fotografija, a iz nekega razloga ne želite postati profesionalni fotograf. Prava karierna informacija se skriva v tem, ali vas bolj zanima tehnični del (kamera, svetloba, obdelava), kreativni del (kompozicija, estetika, zgodba oziroma pomen) ali socialni vidik (delo z ljudmi, ustvarjanje portretov, fotografiranje dogodkov).
Vsaka od teh komponent vodi v drugačno smer. Ko interes razgradite na te osnovne elemente, postane veliko lažje preveriti, ali obstaja služba, ki vključuje te elemente, ali pa vsaj možnost, da se hobi razvije v delno monetizirano dejavnost.
Pogovori kot vir informacij
Eden najbolj neizkoriščenih virov informacij o karieri so ljudje, ki že delajo v poklicih, ki nas zanimajo. Dejstvo je, da je neprijetno pristopiti k človeku in mu zastaviti neposredna vprašanja o njegovem delu, a ravno tak pogovor vas lahko usmeri ali celo odpre vrata v določen poklic. Pri tem ni dovolj, da vprašate, kje delajo in s čim se ukvarja podjetje. Takšne informacije so preveč splošne.
V resnici vas zanima, kaj točno posameznik počne na delovnem mestu iz dneva v dan. Kako izgleda njihov tipičen dan, katere naloge so ponavljajoče, kje se pojavljajo težave in kaj jih pri delu najbolj izčrpava ali motivira. Tak pogovor razkrije realnost poklica, ki je pogosto precej drugačna od zunanje podobe. Najbolji iskreni in nefiltrirani so pogovori 1 na 1, v neformalnem okolju. Na ta način boste prišli tudi do negativnih plati, ki jih v uradnih opisih in javnih predstavitvah ni.
Poletje kot čas preizkušanje
Poletni meseci so idealni za intenzivnejše testiranje različnih poti. Tabori, delavnice, kratkoročne prakse ali študentska dela v različnih okoljih omogočajo hitro izpostavljenost različnim tipom dela brez dolgoročnih obveznosti. Preverite ponudbo lokalne knjižnice, srednjih šol, univerz in društev. V enem samem poletju lahko preizkusite tehnični tabor, podjetniški program in opravite krajšo raziskovalno prakso.
Vsaka taka izkušnja ni le dodatek v življenjepisu, ampak predvsem informacija o tem, kako se počutite v določenem tipu aktivnosti. Zelo zanimive so tudi prakse v tujini, ki ne razkrijejo le poklicnega interesa, ampak tudi to, kako se znajdete v novih okoljih, drugačnih kulturah in neznanih delovnih strukturah.
Podjetniški poskusi kot neprecenljive izkušnje
Samostojno raziskovanje idej, na primer preizkušanje manjših podjetniških konceptov ali vodenje samostojnih projektov, so izkušnje, ki jih nekateri nikoli ne pridobijo. Podjetništvo tudi ni za vsakogar in kljub trendom na socialnih omrežjih mnogi dosti bolje uspevajo v stabilni službi v javni upravi ali pri večjem podjetju. Kaj najbolj ustreza vam pa boste najlažje izvedeli, če preizkusite vse. Tudi če ideje ne uspejo, pokažejo, ali vam ustreza ustvarjanje, organizacija, prodaja ali analitično delo. Obenem vas lahko manjši projekt opogumi, da kasneje lasten hobi razvijete v uspešno podjetniško idejo.
Prostovoljstvo kot iskreno ogledalo
Prostovoljno delo še zdaleč ne koristi le drugim. Če bi ga oglaševali kot tečaj spoznavanja sebe, družbe in sveta, bi lahko za priložnost opravljanja enakega dela celo zaračunali … Zato izkoristite možnost, da se lahko brezplačno preizkusite na različnih področjih. Delo v domu starostnikov, vrtcu, zavetišču za živali ali preprosto pomoč pri inštrukcijah sošolcev vam bo pokazala različne tipe socialnih interakcij in odgovornosti.
Kako se počutite pri opravljanju dela? Vas delo z ljudmi polni z energijo? Se bolje počutite v strukturiranem in manj emocionalno zahtevnem okolju? Tovrstne izkušnje pomagajo razjasniti ne le interese, ampak tudi meje, ki jih posameznik ima glede delovnega okolja. Ker za delo niste plačani, boste lažje in bolj iskreno prepoznali prava zanimanja in interese. Kratkoročno vam pri plačani službi lahko negativne plati zamegli visoka plača, dolgoročno takšni filtri ne delujejo.
Novinar
