10 neverjetnih dejstev o porabi hrane

Nov način hlajenja so odkrili znanstveniki
Nov način hlajenja so odkrili znanstveniki Foto: Ello iz Unsplash

Danes, 16. oktobra, praznujemo svetovni dan hrane. Ta letos mineva v znamenju trajnostne oskrbe in z mislijo, da je treba pri pridelavi hrane misliti tudi na prihodnost našega planeta. Tudi mi smo hrani na ta dan hrani posvetili nekaj več pozornosti in zbrali 10 neverjetnih dejstev o porabi hrane in vplivu prehrane na okolje.

  1. 75 odstotkov svetovne hrane je proizvedene iz samo 12 rastlinskih in 5 živalskih vrst.
    12 rastlinskih in 5 živalskih vrst
    Foto: on Nutritional Paradox

    Te rastline so pšenica, riž, sladkorni trs, koruza, soja, krompir, palmovo olje, manioka, sladki krompir, arašidi, proso ter sirek. Živali, ki predstavljajo največji del naše prehrane (seveda mislimo tudi na njihove proizvode, na primer mleko) pa so govedo, piščanec, bivol, prašič in koza.

  2. Država z največjo kmetijsko proizvodnjo je Kitajska, sledita pa ji Indija in Indonezija.
  3. Da v kmetijstvu pridelamo dovolj hrane za en obrok za eno osebo, porabimo:
  • 10 kilogramov vrhnjega (najbolj rodovitnega) sloja zemlje,
  • 1,3 litrov dizelskega goriva,
  • 800 litrov vode,
  • 0,3 grama pesticidov in
  • 3,5 kilogramov (emisij) ogljikovega dioksida.
  1. Letno na svetu zavržemo eno tretjino za ljudi proizvedene hrane. To je približno 1,3 milijarde ton. Hrana se izgubi ali zavrže vzdolž celotne dobavne verige, največ pa je zavržemo v gospodinjstvu.
  2. S hrano, ki jo zavržejo samo Združene države in Evropa, bi lahko trikrat nahranili svet.
  3. Za pridelavo enega kilograma govejega mesa je potrebnih vsaj 15 500 litrov vode. Proizvodnja mesa vsako leto porabi približno 72 milijonov litrov vode na sekundo.
  4. Količina vode, ki se porabi za proizvodnjo mesa v samo 35 urah, bi lahko zagotovila pitno vodo za vse prebivalce Zemlje za eno leto.
  5. Svetovno prebivalstvo bo do leta 2050 preveliko, da bi ga lahko nahranili. Do leta 2050 naj projekcijah na planetu živelo skoraj 10 milijard ljudi. To je tudi največ ljudi, ki jih po mnenju znanstvenikov Zemlja lahko nahrani.
  6. Če bi se vsi prehranjevali tako kot povprečni Američan, bi Zemlja lahko nahranila le 2,5 milijarde ljudi.
  7. Svetovni oceani bodo do leta 2048 popolnoma prazni. Znanstveniki napovedujejo, da nam bo ob trenutnem trendu ribolova v oceanih zmanjkalo rib in druge morske hrane.

Svetovni dan hrane nikogar ne pušča ob strani

Na svetovni dan hrane smo pripravili tudi prispevek o hrani na splošno. Letošnji slogan se glasi: »Nikogar ne puščamo ob strani: boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«.

VIRThe World Counts
Prejšnji članekSvetovni dan hrane nikogar ne pušča ob strani
Naslednji članekCovid-19 bo do pomladi endemičen, pravi vlada

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.