V zadnjih 40 letih se je količina zaužite soli v Ameriki povečala za 50 odstotkov. Povprečen Američan tako dnevno zaužije 3.400 miligramov soli. Prevelika količina soli v prehrani korelira z višjim tveganjem za možgansko kap, visok krvni pritisk in razvoj bolezni ledvic ter srca. Kaj pa za zdravje pomeni premajhna (ali celo nična) količina soli?
Majhna količina soli je ugodna za zdravje
Recimo, da slediš dieti z zmanjšano vsebnostjo natrija. Dnevni vnos soli naj bo med 1.500 in 2.300 miligramov. Po enem tednu sicer še ne boš občutil razlike, a krvni pritisk se bo že znižal. Po štirih tednih se boš počutil lahkotneje, saj natrij iz soli med drugim povzroča napenjanje. A največje prednosti se pokažejo šele na dolgi rok.
V raziskavo so vključili 600 podeželskih vasi na Kitajskem, kjer so posameznikom z zgodovino možganskih kapi predpisali prehrano z malo soli. Izkazalo se je, da je znižanje količine soli v prehrani zmanjšalo tudi pojavnost kapi in smrtnost med vaščani. V raziskavi so 30 odstotkov kuhinjske soli, natrijevega klorida, nadomestili s kalijevim kloridom. S tem so poskrbeli za okus jedi kljub manjšemu vnosu natrija.
Popolnoma nič soli pomeni smrt?
Pri tem gre seveda le za hipotetičen scenarij. Zaužiti popolnoma nič soli je praktično nemogoče, saj jo najdemo povsod: v kruhu, salami, pripravljenih živilih … Verjetno veš, da ima sol pomembne funkcije v človeškem telesu. Pomaga pri transportu hranil v telesu, krčenju mišic in prenosu živčnih signalov.
Premajhen vnos soli vodi v hiponatremijo. To pomeni, da je koncentracija soli v telesu prenizka, kar telo skuša popraviti s povečanim izločanjem vode. Posledica je huda dehidracija. Po enem tednu brez soli bi občutil slabost, verjetno bi tudi bruhal. S tem bi izločil še več soli in situacija bi se zgolj poslabšala. Po dveh tednih bi občutil naključno trzanje mišic, po treh tednih pa bi se možgani močno povečali, saj bi zaradi osmoze prišlo do otekanja. Najprej bi občutil zmedenost, kasneje pa tudi možgansko kap.
Novinar
