Naročanje hrane je danes tako preprosto, da stroška ne začutimo takoj. Dokler na koncu meseca ne pogledamo bančnega izpiska in se vprašamo, kam je izginilo toliko denarja. Odgovor je pogosto bolj preprost, kot bi si mislil: nabral se je v majhnih, na videz nedolžnih naročilih.
Številka, ki preseneti
Po podatkih ameriške analize MakeMyReceipt povprečen Američan letno za dostavo hrane zapravi kar 1.850 dolarjev. Pri pogostosti naročanja enkrat na 6,7 dni, kar pomeni približno 1,1-krat na teden, gre za znesek, ki mnoge preseneti, ko ga vidijo črno na belem. Analiza podjetja Empower kaže podoben vzorec pri mesečnih zneskih. Ljudje v povprečju porabijo 118 dolarjev na mesec za dostavo hrane, kar jo uvršča na tretje mesto med nenujnimi mesečnimi izdatki, takoj za potovanji in kosili v restavracijah.
Zakaj je dostava tako draga?
Ključni podatek, ki razloži, zakaj se strošek tako hitro nabira, prihaja iz iste analize. Dostavljen obrok v povprečju stane 81 odstotkov več kot enak obrok, kupljen osebno v lokalu. V ta pribitek so vštete višje menijske cene na aplikaciji v primerjavi z restavracijo, storitvena provizija platforme, strošek same dostave in napitnina, ki se seštejejo hitreje, kot se zdi ob enem samem naročilu.
Kaj o tem pravijo pri nas?
Za Slovenijo natančne primerljive statistike o povprečni letni porabi na osebo žal ni na voljo, kar pomeni, da ameriške številke ne moremo neposredno prenesti na naš trg. Je pa zanimiv podatek iz podkasta medijske hiše Delo, kjer je generalni direktor Wolta za Slovenijo Clemens Brugger razkril, da so Woltovi poslovni partnerji v Sloveniji leta 2024 ustvarili 78 milijonov evrov skupne gospodarske aktivnosti, od tega 35 milijonov evrov neposredno prek naročil restavracij in trgovin.
Brugger je aplikacijo opisal kot ‘nevidno infrastrukturo’ lokalne trgovine. To precej dobro pojasni, zakaj se je poraba nabrala v tolikšno vsoto, ne da bi jo posamezni uporabnik zares opazil.
Zakaj se nam kljub temu ne da kuhati?
Del razlage je preprosto v tem, da naročanje odstrani vsak korak med lakoto in obrokom — brez nakupovanja, brez pomivanja posode, brez načrtovanja vnaprej. Raziskave sicer kažejo, da po podatkih PYMNTS generacija Z v 69 odstotkih primerov naroča dostavo pogosteje kot katerakoli druga generacija, kar nakazuje, da gre za vedenjski vzorec, ki se z leti verjetno ne bo zmanjšal, ampak prej utrdil.
Koliko bi lahko privarčeval?
Vzemimo konkreten primer. Če nekdo trenutno naroča enkrat na teden po ceni okoli 15 evrov za obrok (skupaj z dostavo in provizijo), namesto tega pa bi enkrat na teden pripravil enak obrok doma za približno 5 evrov v sestavinah, bi na leto prihranil okoli 520 evrov. To je dovolj za kakšen krajši vikend izlet, nekaj mesecev naročnine na priljubljen streaming servis, ali pol poti do nove pralno-sušilne skupine. Če bi enako naredil dvakrat na teden, bi se prihranek podvojil na skoraj 1.040 evrov letno.
Kaj s tem narediti?
Ni potrebno popolnoma prenehati naročati. Gre bolj za to, da si zavestno izbereš, kdaj se ti dostava dejansko splača (ko res nimaš časa ali energije) in kdaj gre le za navado, ki jo lahko nadomestiš s petnajstimi minutami priprave doma. Že en manj naročen obrok na teden lahko čez leto naredi razliko med tem, ali si ob koncu meseca presenečen nad računom, ali ne.
