Vinted je v Sloveniji uradno pristal šele oktobra 2025, a je v nekaj mesecih uspel to, kar so mnogi napovedovali — spremenil je navado prodajanja rabljenih oblačil iz nečesa priložnostnega v skoraj resno stransko dejavnost za marsikaterega mladega.
Od litovskega startupa do sto milijonov uporabnikov
Vinted je bil ustanovljen leta 2008 v Litvi, prvih osem let pa je bila prodaja za uporabnike popolnoma brezplačna, oglaševanje pa je komaj pokrivalo strošek strežnikov. Ko so leta 2014 poskušali uvesti 20-odstotno prodajno provizijo po vzoru platforme Poshmark, so se uporabniki uprli tako glasno, da je izvršni direktor Thomas Plantenga odpustil polovico zaposlenih in ves preostali denar stavil na televizijsko oglaševanje. Poteza, ki se je izkazala za pravilno. Danes platforma povezuje več kot sto milijonov uporabnikov po vsej Evropi, ki prodajajo ali iščejo oblačila, obutev, kozmetiko, elektroniko, knjige in opremo za šport in hobije.
Kako uspešno rasteta prihodki
Podatki podjetja za leto 2025 kažejo, kako hitro platforma raste. Po poročanju Računalniških novic je Vinted lani ustvaril 1,1 milijarde evrov prihodkov, kar je 38 odstotkov več kot leto prej. Rast poganjata predvsem širitev v nove kategorije izdelkov in države ter, kar je morda najbolj zanimivo, gospodarska negotovost in inflacija, ki potrošnike potiskata k varčevanju. Mediji Vinted zato pogosto opisujejo kot nekakšnega ‘zmagovalca krize’, saj uporabnikom hkrati omogoča dodaten zaslužek in dostop do cenejših izdelkov.
Kako je prišel v Slovenijo?
Ko je platforma napovedala širitev na slovenski trg, se je pri nas dvignilo pravo pričakovanje. Kot je poročal N1, se je Vinted najprej lansko leto razširil na Hrvaško, slovenski uporabniki pa so njegov prihod le stežka dočakali. Ko je aplikacija naposled zaživela, so se na družbenih omrežjih vrstile objave tipa ‘Vinted je končno v Sloveniji’. Zanimiva podrobnost, ki je marsikoga presenetila. Sovenski uporabniki so bili ob zagonu uvrščeni v skupno cono s Poljsko, kar pomeni dostop do bistveno večjega trga artiklov, kot bi ga imela sama Slovenija, obenem pa manj možnosti trgovanja izključno z lokalnimi prodajalci.
Zakaj je zaslužek postal tako privlačen
Za razliko od klasičnih spletnih oglasnikov, kjer je bila prodaja rabljenih oblačil dolgo počasna in nezanesljiva, Vinted ponuja sistem zaščite kupca. Plačilo se prodajalcu sprosti šele, ko kupec potrdi, da je prejel izdelek v dogovorjenem stanju, kar je znatno zmanjšalo tveganje goljufij na obeh straneh. Ker platforma prodajalcem ne zaračunava provizije (ta se namesto tega prenese na kupca prek zaščite kupca), lahko posameznik obdrži skoraj celoten dogovorjeni znesek prodaje.
Od priložnostne prodaje do prave male obrti
Tu se zgodba razveji v zanimivo smer. Kot ugotavlja Marketing Magazin v svoji analizi iz februarja 2026, se je znotraj Vintedove ekosistema razvila cela niša tako imenovanega premium second-handa — butikov in spletnih profilov, ki ponujajo skrbno izbrane, kakovostnejše kose blagovnih znamk višjega cenovnega razreda. Gre za hibrid med klasično luksuzno ponudbo in ekonomiko krožnega gospodarstva, ki ga po svetu že dokazujeta platformi The RealReal in Vestiaire Collective. Za mlade, ki razumejo modne trende in imajo občutek za to, kaj se bo dobro prodalo, to pomeni realno priložnost, da prodaja preraste iz čiščenja lastne omare v dejaven posel. Nakup po nizki ceni na eni platformi, prenova ali skrbna izbira, in ponovna prodaja z dobičkom na Vintedu.
Kaj to pomeni za tiste, ki bi radi poskusili?
Kdor razmišlja o tem, da bi Vinted uporabil za resen dodaten zaslužek, ne le za priložnostno čiščenje omare, se splača začeti z natančnimi, dobro osvetljenimi fotografijami in poštenim opisom stanja izdelka. Po izkušnjah slovenskih uporabnic, ki jih je zbral Onaplus, so kupci najbolj kritični ravno do neskladja med opisom in dejanskim stanjem oblačila. Poznavanje tega, katere znamke in stili se na platformi dobro prodajajo, prihaja z izkušnjami, a začetna, dosledna poštenost pri opisovanju izdelkov je tisto, kar gradi oceno prodajalca in s tem dolgoročni uspeh na platformi.
