Odpri Instagram katerekoli osebe, ki ji slediš, in poglej njeno zadnjo objavo. Verjetno ne bo ena sama, skrbno postavljena fotografija z idealno svetlobo. Bolj verjetno je karusel desetih slik, med katerimi je ena zamegljena, ena posneta med hojo in ena, na kateri nekdo v ozadju jé sendvič.
Od enega popolnega kadra do foto-deponije
Instagram je v svojih začetkih temeljil na eni sami, skrbno izbrani fotografiji. Filter, obreza, morda urica čakanja na pravo svetlobo, in šele nato objava. Leta 2017 je platforma uvedla možnost objavljanja do deset slik v enem karuselu, a je, kot poroča TechCrunch, ta funkcija dolgo časa ostala nekaj obrobnega. Šele kasneje, predvsem v času po pandemiji, se je iz tega razvil pojav, ki mu danes pravimo foto-dump, dobesedno »fotografska deponija«.
Instagram je trend na koncu vzel resno. Leta 2024 je omogočil objavo do 20 fotografij ali videov v enem karuselu, s čimer je, kot je zapisal TechCrunch, uradno pospremil format, ki uporabnike razbremeni pritiska iskanja tiste ene, popolne slike.
Zakaj je razmazana fotka nenadoma privlačnejša
Tu je nekaj, kar zveni skoraj protislovno. Zakaj bi si kdo želel objaviti fotografijo, ki je tehnično slaba? Odgovor je v tem, da je slaba fotografija postala dokaz, da je trenutek resničen. Zamegljen posnetek s koncerta, obraz na pol zaprtih oči, kava, ki se je prelila po mizi, vse to sporoča gledalcu nekaj, česar prefinjena, poza fotografija nikoli ne bo mogla, in sicer, da si tam dejansko bil in nisi imel časa razmišljati o kompoziciji.
Olivia Yallop, kreativna direktorica agencije The Digital Fairy, je to primerjala s starimi Facebook albumi, kamor si nekoč naložil vse fotografije naravnost iz fotoaparata, brez izbiranja. Foto-dump je, po njenih besedah, v bistvu obuditev točno tega principa, samo prilagojenega estetiki Instagrama.
Znane osebe so trend samo pospešile
Zanimivo je, da tega premika niso spodbudili le običajni uporabniki. Tudi znane osebnosti so se pridružile. Dua Lipa je, kot poroča portal Buro247, postala nekakšna neuradna kraljica foto-dumpa, ker njene objave delujejo, kot da so prišle naravnost iz njene telefonske galerije, brez montaže ali razmisleka. In prav to je bistvo. Ko je nekdo s toliko sledilci pripravljen deliti nekaj, kar ni popolno, postane manj popolnost tisto, kar meriš kot uspeh objave.
Ni šlo samo za estetiko, šlo je tudi za utrujenost
Za trendom stoji še nekaj drugega, in to je preprosto izgorelost od stalnega poziranja. Ustvarjanje popolne objave, izbira filtra, urejanje svetlobe, to je zahtevalo čas in energijo, ki je marsikdo preprosto zmanjkalo. Objava desetih naključnih fotografij pa traja nekaj minut, brez pritiska, da bi bilo vse dovršeno.
Po drugi strani opozarjajo tudi kritični glasovi. Portal, ki se ukvarja z odnosi z javnostmi, je zapisal, da naj bi bil foto-dump med drugim tudi simptom širšega upada zanimanja za samo platformo, saj Instagram vse bolj potiska Reelse na račun klasičnih fotografij, uporabniki pa se na to odzivajo z manj vlaganja v posamezne objave.
Ali je to res avtentičnost, ali le nova oblika poziranja
Tu se zgodba zaplete, in vredno je biti malce skeptičen. Ni skrivnost, da marsikateri foto-dump ni tako spontan, kot izgleda. Izbira, katera zamegljena ali navidezno naključna fotografija bo prišla v karusel, je še vedno odločitev, samo da je zdaj skrita za videzom nepremišljenosti. Kot je zapisala avtorica na Substacku Gitanjali S., gre za nekakšen ironičen poskus ustvarjanja pristnosti znotraj aplikacije, ki po svoji naravi pristnosti ne spodbuja.
Osebno mi je ta razvoj precej všeč, čeprav se zavedam njegove ironije. Vsaj za trenutek se je pritisk, da mora biti vsaka objava dovršena, malce zrahljal. Ni pa nujno, da bo to trajalo večno, saj je Instagram na tem področju v preteklosti že večkrat spremenil smer, in kdo ve, morda čez leto dni spet zmagajo popolne, obdelane slike, samo v novi preobleki.
Za zdaj pa lahko brez slabe vesti objaviš tisto zamegljeno fotko s petkovega večera. Očitno je to trenutno celo bolj kul kot tista, na kateri si res dobro izpadel.
