Se videvata, si pišeta in med vama očitno obstaja privlačnost, vendar nihče zares ne ve, kaj sta? Dobrodošel/-a v svetu situationshipov, odnosov brez jasne definicije, v katerih si lahko želiš več, a te je strah, da boš z iskrenostjo vse pokvaril/-a.
V sodobnem svetu zmenkov so odnosi pogosto precej manj jasno opredeljeni kot nekoč. Dva se lahko redno videvata, preživljata skupne večere in si izkazujeta naklonjenost, ne da bi se kdaj pogovorila o tem, kaj njun odnos sploh pomeni. Takšni odnosi so znani kot situationshipi. Nekaj med prijateljstvom, zmenkarijami in partnersko zvezo.
Težava nastane, ko si ena oseba zaželi več bližine, časa in jasnosti, vendar jo skrbi, da bi s tem drugo osebo odvrnila.
Ko se bojiš vprašati, kaj sploh sta
Podobno dilemo je v svetovalni rubriki časopisa The Guardian opisala ženska v poznih šestdesetih letih, ki je po ločitvi začela spoznavati novega partnerja. Med njima je bila močna začetna privlačnost, vendar sta se videvala predvsem ob koncih tedna. Stik med srečanji je bil redek, večinoma pa ga je vzdrževala sama.
Čeprav ji je bil moški všeč in je želela, da bi se odnos poglobil, se je bala jasno povedati, kaj si želi. Skrbelo jo je, da bi ga izgubila, če bi zahtevala več časa in bližine.
Takšna negotovost ni omejena na določeno starost ali življenjsko obdobje. Tudi med mladimi se pogosto pojavi vprašanje, ali je bolje sprejeti odnos takšen, kot je, ali tvegati neprijeten pogovor in izvedeti, pri čem si.
Tvoje želje niso prevelike zahteve
Svetovalka Eleanor Gordon-Smith v The Guardianu poudarja, da izražanje želja ni enako postavljanju ultimatov. Če si želiš več časa skupaj, jasnejšega odnosa ali iskrenega pogovora o čustvih, s tem še ne pritiskaš na drugo osebo.
Pomembno je, kako svoje občutke predstaviš. Namesto da bi zahteval takojšnjo odločitev ali partnerja obtoževal/-a, lahko preprosto poveš, kako doživljaš vajin odnos in kaj bi si želel v prihodnje.
Na primer: »Zelo mi je lepo s tabo in rad bi, da bi se videvala pogosteje. Zanima me, kako ti vidiš najin odnos.«
Takšen pogovor drugi osebi omogoča, da iskreno pove svoje stališče, tebi pa pomaga razumeti, ali si želita podobnih stvari.
Zakaj včasih raje molčimo?
Strah pred iskrenostjo pogosto izhaja iz bojazni pred zavrnitvijo. Ko nam je nekdo všeč, si ne želimo ogroziti tega, kar že imamo. Zato svoje želje zmanjšujemo, se pretvarjamo, da nam je vseeno, ali pa čakamo, da bo druga oseba sama naredila naslednji korak.
Toda molk ne zagotavlja, da se bo odnos razvil v smer, ki si jo želimo. Če druga oseba ne išče resne zveze, se to zaradi našega čakanja morda ne bo spremenilo.
Poleg tega lahko dolgotrajna negotovost prinese občutek, da se za odnos trudimo predvsem sami. Ves čas analiziramo sporočila, ugibamo, kaj pomenijo posamezna dejanja, in se sprašujemo, ali smo drugi osebi sploh dovolj pomembni.
Namesto da bi se osredotočali na to, kako ne izgubiti druge osebe, se je zato smiselno vprašati tudi, ali nam trenutni odnos sploh ustreza.
Kaj če iskren pogovor vse spremeni?
Seveda obstaja možnost, da druga oseba ne čuti enako ali si ne želi resne zveze. Toda takšen odgovor ne pomeni, da je bila napaka izraziti svoje želje.
Iskren pogovor lahko pokaže, da sta si v pričakovanjih različna. Morda si eden želi sproščenega odnosa, drugi pa partnerske zveze. Morda si oba želita več, vendar se nobeden ne upa prvi odpreti. Brez pogovora je težko vedeti, kaj je res.
Če ugotoviš, da si želita različnih stvari, imaš še vedno možnost odločiti se, ali ti obstoječi odnos ustreza. Ni nujno, da ga takoj končaš, vendar je pomembno, da v njem ostajaš zaradi lastne izbire, ne zgolj iz strahu, da ne boš našel/-la nikogar drugega.
Ne zadovolji se z manj samo zato, ker te je strah
Ena pomembnejših misli iz nasveta Eleanor Gordon-Smith je, da želja po bližini in jasnosti ni nič nenavadnega ali pretiranega. Želeti si, da si nekdo vzame čas zate, pokaže zanimanje in se iskreno pogovori o vajinem odnosu, je povsem legitimno.
To ne pomeni, da mora vsaka simpatija prerasti v resno zvezo ali da mora druga oseba izpolniti vsa naša pričakovanja. Pomeni pa, da imamo pravico izraziti, kaj si želimo, in se nato odločiti, ali nam odgovor ustreza.