Februarja lani je bila to menjava, ki ji ni verjel nihče. Luka Dončić, takrat še ikona Dallasa, je čez noč postal igralec Los Angeles Lakers. Poletje 2025 pa je prineslo potrditev, da to ni bila le začasna postaja, temveč nekaj, na kar franšiza gradi prihodnost.
Dončić je avgusta 2025 podpisal triletno podaljšanje pogodbe z Lakersi, vredno 165 milijonov dolarjev, s čimer se je odpovedal možnosti, da bi naslednje poletje postal prost igralec. Sam je ob podpisu na družbenih omrežjih zapisal, da je navdušen, da lahko nadaljuje delo za prinašanje novih prvenstev v LA. Za franšizo z zgodovino sedemnajstih naslovov je to velika izjava. Lakersi niso navajeni čakati.
Zakaj je to pomembno? Pogodba, ki pušča vrata odprta
Tu je zanimiv detajl, ki ga marsikdo spregleda: pogodba Dončića z Lakersi veže še za tri sezone, a zadnje leto (sezona 2028/29) je povsem njegova izbira, če sprejme podaljšanje ali ne. Če se odloči za novo pogodbo takrat, gre po poročanju Sportkluba za petletni dogovor v vrednosti okoli 417 milijonov dolarjev. To pomeni, da Dončić dejansko nikoli ni popolnoma zaklenjen, vsake toliko časa bo znova imel karto v rokah, kar mu daje pogajalsko moč, ki je večina igralcev nima.
Poletje 2026 je pri tem prineslo dodatno dinamiko. Lakersi so julija potrdili podpis Collina Sextona in novo štiriletno pogodbo z Austinom Reavesom (185 milijonov dolarjev), s čimer so kader okoli Dončića dodatno okrepili z zunanjimi strelci.
Po analizi NBA.com imajo Lakersi trenutno pod pogodbo igralce, ki so v prejšnji sezoni skupaj odigrali le 42 odstotkov vseh minut moštva. Najmanj med vsemi ekipami lige. Torej gre za skoraj popolnoma prenovljeno zasedbo, kar je lahko tveganje ali priložnost, odvisno od tega, kako hitro se novi igralci ujamejo z Dončićevim slogom igre.
Je bila menjava zanj res dobra poteza?
Odgovor ni tako enostaven, kot bi si marsikdo mislil. Po eni strani je Dončić v Dallasu imel moštvo, zgrajeno specifično zanj, in se je znašel v finalu lige leta 2024. V LA je moral čakati, da mu okolico šele zgradijo, kar pomeni, da je prvo leto in pol v Lakersih igral z zasedbo, ki še ni bila povsem prilagojena njegovemu slogu. Menjava sredi sezone tudi ni idealen čas, moral se je naučiti novih soigralcev, drugega trenerja, druge mestne kulture, vse hkrati.
V LA mu status franšize odpira povsem drugačno raven pozornosti, sponzorskih pogodb in tekmovalne ambicije, kot bi jo kadarkoli imel v Dallasu. Novinar The Athletica Dan Woike je opozoril, da so si v Lakersih dobro zavedajo omejenega časovnega okna: če ekipe okoli Dončića ne zgradijo pravočasno, bi ta po izteku sedanje pogodbe lahko znova razmišljal o menjavi okolja. Dončić je namreč po devetih letih v NBA še vedno brez naslova prvaka. In kot pravijo poznavalci, to je edino, kar mu resnično manjka za popolno kariero.
Kaj sledi?
Naslednja sezona bo za Lakerse in Dončića verjetno prelomna. Z novo zasedbo bodo morali pokazati, da lahko ekipa okoli njega resnično konkurira za naslov, ne le za mesto v končnici. Trenerski štab bo moral v razmeroma kratkem času zložiti kemijo med Dončićem, Reavesom, Sextonom in preostalim kadrom, kar v NBA ni vedno samoumevno, tudi če so posamezni igralci talentirani.
Če se to ne zgodi in Lakersi znova obtičijo v prvih krogih končnice, se zgodba o >dokončnem domu< za Dončića morda še ni zares zaključila. Pogodba mu namreč to možnost pušča odprto, kar je verjetno prav to, kar je njegov menedžerski tim hotel doseči.
