Igralec pade, drži se za koleno, počasi se prevrača po travi, minuta mine, dve, in tekma se ustavi. Poznaš prizor. Po novem pa bo temu vsaj deloma konec, ker je nogomet dobil enega najobsežnejših paketov sprememb pravil v zadnjih letih.
Kdo sploh določa pravila in kdaj začnejo veljati?
Mednarodni odbor za nogometna pravila, torej IFAB, je na letnem zasedanju konec februarja 2026 v Walesu potrdil vrsto sprememb, ki so nato dobile dodatek še na posebnem sestanku aprila v Vancouvru. Pravila so začela veljati 1. junija 2026, uporabljena so bila že na poletnem svetovnem prvenstvu, zdaj pa jih čaka prvi pravi test v sezoni 2026/27 po klubskih ligah po vsej Evropi.
Konec neskončnega zavlačevanja
Tu se dogaja največ. IFAB je uvedel nekaj precej ostrih ukrepov, katerih edini namen je skrajšati čas, ko žoga v resnici ni v igri.
- Pri golavtih in avtih zdaj velja jasno pravilo, če igralec predolgo odlaša z izvedbo, žogo avtomatsko dobi nasprotna ekipa. Golavt se spremeni v kot za nasprotnika, avt pa preprosto pripade drugi ekipi. Konec počasnega postavljanja žoge in gledanja v nebo.
- Pri zamenjavah je razlika še bolj oprijemljiva. Igralec, ki ga menjajo, mora igrišče zapustiti v 10 sekundah. Če tega ne stori, njegov naslednik ne sme takoj vstopiti, ekipa pa mora najmanj 60 sekund, ali do naslednje prekinitve igre, igrati z enim igralcem manj. Torej, če hočeš zavlačevati s počasnim odhodom s trave, te to lahko stane cele minute igre v podnumerirani postavi.
- Pri poškodbah je pravilo strožje kot doslej. Igralec, ki zapusti igrišče zaradi zdravniške oskrbe, mora ob stranski črti počakati vsaj eno minuto, prej je bila meja pri 30 sekundah. Namen je jasen, preprečiti taktično hlinjenje poškodb, ki jih igralci pogosto uporabljajo, da bi si prislužili nekaj sekund počitka ali prekinili ritem nasprotnika.
Vratarji so že lani dobili svoj časovni limit
Nekaj podobnega se je zgodilo že sezono prej. Vratarji so od sezone 2025/26 lahko žogo v rokah zadržali le osem sekund, namesto prejšnjih šest, pri čemer sodnik zadnjih pet sekund vidno odšteva z dvignjeno roko. Če vratar žogo drži predolgo, sledi kot za nasprotno ekipo. Ta sprememba je bila po besedah IFAB uvedena na podlagi prepričljivih rezultatov testiranj v več državah, torej ni šlo za nepremišljeno potezo.
VAR dobiva več moči, a ne povsod enako
Tu je stvar malo bolj zapletena. VAR bo po novem lahko preverjal tudi pravilnost dosojenih kotov, in ne le golov, enajstmetrovk ali rdečih kartonov, kot doslej. Prav tako bo lahko posredoval, če je sodnik rumeni karton napačno pokazal drugemu igralcu, ne tistemu, ki je zagrešil prekršek.
Ker se nekatere lige bojijo, da bi preverjanje kotov preveč upočasnilo tekme, je to pravilo izbirno. Angleška Premier League in UEFA ga po pričakovanjih ne bosta hitro uvedli, medtem ko naj bi ga italijanska Serie A, po poročanju Planet Nogomet, sprejela z odprtimi rokami.
Nekdanji angleški sodnik Darren Cann je za isti portal pojasnil, da se lahko 99 odstotkov kotov preveri tiho, v ozadju, še preden je kot sploh izveden, torej brez opazne zamude v igri. Njegov argument je, da gre za razumno varovalko, ki lahko prepreči, da bi kakšna reprezentanca izpadla s tekmovanja zaradi napačno dosojenega kota, iz katerega je padel odločilen gol.
Zanimivo je, da UEFA hkrati razmišlja v nasprotno smer pri drugih vidikih VAR-a. Vodja Uefinih sodnikov Roberto Rosetti je avgusta 2026 napovedal, da bodo skušali zmanjšati število posredovanj VAR-a in vrniti več avtoritete glavnim sodnikom na igrišču, ker preveč analiziranja najmanjših podrobnosti tekmam jemlje ritem. Torej se pravila na različnih koncih nogometnega sveta razvijajo v nekoliko različne smeri, kar samo po sebi pove, da soglasja o pravi meri tehnologije v nogometu še zdaleč ni.
Kapetansko pravilo in druge manjše, a pomenljive spremembe
Med drugim so uradno zapisali tudi, da lahko s sodnikom komunicira samo kapetan ekipe, kar je bilo prej le neuradno navodilo. Rdeči karton bo po novem dosojen tudi v primeru, ko igralec, nad katerim je bil storjen prekršek, sicer sam ne bi mogel zadeti, bi pa lahko podal prostemu soigralcu, ki bi zadel.
Uvedli so tudi pravilo glede nakita, igralci ga bodo lahko s trakom prelepili, če ga s telesa ne morejo varno odstraniti, kar zveni kot majhna podrobnost, a v praksi rešuje kar nekaj sporov pred posameznimi tekmami.
IFAB je napovedal tudi preučitev ukrepov proti igralcem, ki si med prepiri na igrišču z rokami ali dresom prekrivajo usta, da sodniki ne bi mogli brati z ustnic. Pobuda je prišla po incidentu, v katerem je bil nogometaš Benfice obtožen rasističnega zmerjanja nogometaša Real Madrida, medtem ko si je usta prekrival z dresom.
Wengerjeva ideja se končno seli na igrišče
Po šestih letih razprav se testira tudi predlog nekdanjega trenerja Arsenala Arsena Wengerja o spremembi pravila o prepovedanem položaju, znanem kot »daylight offside«. Po tem predlogu bi bil napadalec v prepovedanem položaju le, če bi bil s celotnim telesom pred zadnjim branilcem, torej bi med njima morala biti vidna vrzel. Od aprila 2026 to pravilo testirajo v kanadski ligi, torej daleč od žarometov najbolj gledanih evropskih tekmovanj, kar je verjetno tudi namerno.
Kaj to pomeni za navijača na tribuni ali pred televizorjem
Vsota vseh teh sprememb naj bi pomenila eno samo stvar, več minut dejanske igre in manj časa, ko se na igrišču pravzaprav nič ne dogaja. Ali bo to res tako, se bo pokazalo šele v praksi, saj so ekipe pri iskanju novih načinov zavlačevanja v preteklosti dokazale precej iznajdljivosti.
Osebno sem najbolj radoveden, kako se bodo vratarji in branilci znašli pri odštevanju sekund pri avtih, saj je to ena tistih situacij, kjer je bilo zavlačevanje doslej skoraj umetnost.