Zima?!? Ne, gremo v vodo!!

Sonce, morje. Peščena plaža. Vonj borovcev in šum valov. Skakanje, potapljanje z masko in opazovanje podvodnega sveta. Počitnice… Ja, ja kar mislite si. Še malo pa vam bo pogled skozi okno pričaral zasnežene ulice, ljudi zavite v šale, s kapami na glavi in vroče misli o še bolj vročem čaju z medom. Dajte no, ne obupajte. Naredite po svoje in se uprite Materi Naravi… Nekajkrat na teden si pričarajte malo poletnega vzdušja na drugačen način. V topli vodi, s plavutkami in masko, na dnu ali površini bazena. Uživajte in se hkrati razgibajte!

Plavutkanje gojimo v Sloveniji že več kot 20 let. To je potapljaški šport, ki se izvaja pod okriljem svetovne potapljaške zveze CMAS (Confederation Mondiale des Activites Subaquatiques).  Tehnika plavutkanja oponaša gibanje delfina in omogoča z držo telesa in opremo kar najboljšo hidrodinamičnost in neprimerno večje hitrosti, kot jih je človek sposoben doseči v vodi samo s svojimi mišicami.

Ločimo dve disciplini plavanja z monoplavutjo. Hitrostno plavanje in hitrostno potapljanje. Hitrostno plavanje je plavanje po površini z uporabo dihalke. Hitrostno potapljanje pa je plavanje pod vodo z uporabo jeklenke s stisnjenim zrakom ali plavanje pod vodo na dah = apnea. Tudi v disciplinah, ki se plavajo na površini, je dovoljeno, da plavutkar po skoku in obratu plava pod vodo nekaj metrov (pridobivanje na hitrosti). Med obvezno opremo štejemo stereo plavuti, monoplavut, dihalko, plavalno kapo, plavalna očala, kopalke. Pod dodatno in neobvezno opremo se znajdejo še zamaški za nos, deska iz penaste mase, milo kot “žlica” in vrečke kot nogavice za obuvanje mone.

Dihalka je nameščena frontalno, po predpisih mora imeti premer 19-23 mm, z velikostjo ne več kot 480 mm. Monoplavuti so različnih oblik in velikosti, tekmovalne so iz boljših materialov, z bolj trdim listom, večje, z bolj sofisticiranimi copatki, ostrejšimi robovi, boljšim reliefom, vse za čim boljšo hidrodinamičnost. Oblika in velikost monoplavuti ni predpisana, znano pa je, da zelo velika plavut ne prinese nobene prednosti.
Kako spoznati monoplavut, morskih deklic edino obuvalo? Dila oz. en sam plavutin list iz steklenih vlaken, copatki iz gume. Obe nogi tesno fiksirani vsaka v svoj copatek na isti površini.

Kdo si je izmislil plavutkanje?
Uradno je izumitelj monoplavuti francoz – poročnik Collier, ki jih je leta 1927 prvi testiral. Narejene so bile iz gume in uporabljene na vojaških tekmovanjih. Prva tekma v plavalnem bazenu je bila prirejena v Franciji leta 1936. Naslednje leto je prišlo do prve izboljšave plavuti, kar štejemo za prvo prelomnico. Leta 1940 zaide plavutkanje v ZDA, kjer najde veliko navdušencev. V naslednjih dvajsetih letih so prirejena številna tekmovanja v rekah, jezerih in v bazenih. Leta 1967 je bilo prirejeno prvo Evropsko prvenstvo v Alteri – v Italiji. Prvo svetovno prvenstvo je bilo v Hanovru leta 1976. Tega leta pride tudi do novega preoblikovanja monoplavuti, ko Rusi prej samo gumijasto površino zamenjajo s kovinskim listom, obdanim s tanko plastjo gume. Z iznajdbo steklenih vlaken se je v evoluciji plavutkanja naredil velik preobrat. Težke kovinske in neupogljive plošče so zamenjale lahke, prožne in upogljive plošče iz steklenih vlaken. S plavutjo iz steklenih vlaken se je razvila nova tehnika plavanja s plavutmi. S tem odkritjem so naredili tudi nepogrešljivi del opreme – dihalko, prirejeno posebej za plavutkanje.

Podvodni hokej

Igra bo zasvojila vse tiste vodne navdušence, ki na počitnicah nikakor ne morete brez potapljanja in raziskovanja morskega (jezerskega ali rečnega) dna.

Podvodni hokej se igra s šestimi igralci v vodi in štirimi, ki na robu bazena čakajo pripravljeni na boj kot leteče menjave. Skupaj ima ekipa 10 igralcev, v vodi so trije napadalci in trije branilci brez vratarja (levi in desni napadalec ter branilca, center in srednji branilec – full back).
Obvezna oprema za vsakega izmed igralcev so:
” kopalke
” vaterpolo kapica
” rokavica
” palica
” plavuti (le-te morajo biti iz ne preveč trde plastike oz. najbolje, če so iz trde gume).
Igro nadzoruje sodniška trojka, dva sodnika sta v vodi, tretji, glavni sodnik pa opazuje dogajanje z roba bazena. Glavni sodnik daje signal, da je igra prekinjena z udarjanjem po kovinski palici, ki je potopljena v vodo. Naloga pomočnikov glavnega sodnika (tistih dveh, ki sta v vodi) je plavanje po površini in dajanje signala z roko glavnemu sodniku, naj prekine igro zaradi prekrška, gola ali paka izven igrišča.

Še velikost igrišča: površina 300m2 (15x20m oz. 25x12m)

“The pushers”
Začetki hokeja segajo v leto 1954, ko so potapljači v britanskem klubu British SubAqua potrebovali zabavo oziroma nekaj, kar bi njihovo potapljaško kondicijo držalo čez zimo. Sama igra je bila je predstavljena v časopisu Neptune v novembrski številki leta 1954. Prvotno ime je bilo porivalci, oziroma v angleščini “The pushers”. Kasneje se je prijelo ime “Oktopush” in je bilo čista akademska kreacija. Ime izvira iz besede “oktopus”. V začetku je bilo število igralcev osem, kar je ustrezalo predponi “oct”. Ker niso imeli šestnajst igralcev, so uveljavili šest igralcev v vodi in dve menjavi. Ime “underwater hockey” oz. podvodni hokej se je prijelo šele v kasnejšem obdobju.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.