Zimsko spanje da ali ne?

Zima in preostali hladnejši del leta je za večino čas, ko se njihov življenjski ritem precej upočasni. Dnevi postajajo vse krajši, večji del dneva je tema, primanjkuje nam energije (izjema so seveda tu študentski žuri, ki pa so povsem samostojna tematika,

Posledično zato tudi študentje drastično zmanjšajo svoje, po večini že tako ne ravno pretirano, športno udejstvovanje in ga omejijo na kakšen drgetajoči sprehod na relaciji stanovanje – fakulteta. Bolj drastični celo prisegajo, da je najbolj varno in udobno ležati za domačo pečjo in čakati boljše čase. Vseeno pa to ni najbolj pametna rešitev, saj zima dejstva, da je šport izjemno koristna podpora študijskemu procesu, da ne govorim o splošnem zdravstvenem stanju, prav nič ne spremeni. Športno udejstvovanje je pozimi ravno tako ‘nujno’ kot v preostalem delu leta.

Športanje je nujno
Če le začnemo razmišljati o tem, kako bi se lahko ‘športali’ tudi pozimi, nam verjetno najprej na pamet padejo tipični zimski športi, torej športi, ki praviloma v toplejšem delu leta sploh ne pridejo v poštev. To so smučanje, deskanje na snegu (‘bordanje’), tek na smučeh, drsanje in tako naprej. To so čudoviti športi, ki nam omogočajo neverjetno lepa doživetja v naravi (če si tega še posebej želimo pri smučanju ali deskanju na snegu, izberimo turno, torej združeno s pohodništvom). Tek na smučeh je lahko zimska alternativa za tek, njegova prednost v primerjavi s tekom pa je še v tem, da pri njem aktivno uporabljamo in razvijamo mišice rok. Nekaj otroškega veselja pa si lahko pričaramo s sankanjem – tu lahko izbiramo med ‘prostimi’ variantami ali pa se odpravimo na urejena sankališča. Nekaj skrbi za varnost pa niti pri takih spominih na otroštvo ni odveč, zato je treba imeti vsaj približno predstavo o terenu, kamor se odpravljamo sankat (to velja seveda tudi za prosto smučanje in deskanje).

Misel nas pelje dalje do značilno oziroma vsaj pretežno ‘notranjih’ oziroma dvoranskih športov, kot so plavanje, športi z žogo (npr. košarka, odbojka, tudi dvoranski nogomet), hokej v dvorani (‘floorball’), skvoš, badminton, tenis v dvorani, namizni tenis in še in še. Veliko tovrstne rekreacije se odvija celo leto, nekatere po zelo študentskih cenah.

Žoga?
Pri športih z žogo je poleg rekreacije ‘zakon’ tudi občutek pripadnosti skupini, borba za skupen cilj. Hokej v dvorani na drugi strani postaja vedno bolj popularna in aktraktivna oblika rekreacije. Skvoš in badminton se iz zelo pasivne in pretežno ‘na mestu stoječe’ igre spremenita v zelo naporno aktivnost, ko se ju dodobra naučimo (tako tudi tenis in namizni tenis).
Predvsem predstavnice nežnejšega spola pa so vzele za svoje športno miganje v smislu aerobike, body pumpa, pilatesa in podobnih aktivnosti. Zelo koristno pri tovrstni, lahko zelo naporni vadbi, je predvsem, da vadba v skupini zelo poveča motivacijo, katere pomanjkanje je po navadi glavni izmed dejavnikov, ki odvračajo od športnega udejstvovanja.

Savna je zakon
Veliko koristnih efektov prinaša tudi obisk savne. Savnanje blagodejno vpliva na krvni obtok, odstranjuje strupe iz telesa, v času izvajanja pospešuje srčni utrip in prebavo. Redni obiski savne povečujejo odpornost na t. i. zimska obolenja, zlasti prehlade in pomagajo pri astmatskih in bronhialnih obolenjih. Blagodejni učinki obiska savne trajajo približno teden dni, zato je priporočljiv obisk v tedenskih intervalih.
Manj pogosto pa pomislimo na dejavnosti, ki so značilne za poletje, se jih pa da izvajati tudi pozimi, celo več – takrat prinašajo posebne čare. V mislih imam hojo v naravi, tek v naravi, pohodništvo. Primerna obleka in obutev naredi take aktivnosti zdravju prijazne.

Blaž Božnar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.