Verjetno se ti je že zgodilo, da sediš pri predavanju ali za domačo nalogo, popolnoma osredotočen, nato telefon zavibrira. Pogledaš, morda le za sekundo, se vrneš k delu, a nekaj v tebi ostane pri tistem obvestilu. Znanost o tem, kaj se v tem trenutku dejansko zgodi v možganih, je precej bolj zaskrbljujoča, kot bi si mislil.
23 minut za eno sam pisk obvestila
Ključna raziskava na to temo prihaja iz leta 2008, ko je informatičarka Gloria Mark z Univerze Kalifornija Irvine s sodelavci spremljala pisarniške delavce skozi ves delovnik in beležila vsako prekinitev. Ugotovitev, ki je od takrat postala ena najbolj citiranih v raziskavah produktivnosti: po eni sami prekinitvi delavci v povprečju potrebujejo 23 minut in 15 sekund, da se vrnejo na enako raven osredotočenosti kot pred prekinitvijo. Ne dve minuti, ne pet, ampak triindvajset.
Razlaga, zakaj traja tako dolgo, leži v konceptu, ki ga je poimenovala psihologinja Sophie Leroy z Univerze Washington: ‘ostanek pozornosti’ (attention residue). Ko te nekaj prekine pri opravilu A, del kognitivnih virov ostane vezan na opravilo A, medtem ko se ukvarjaš s prekinitvijo, kar pomeni, da se nikoli ne vrneš čisto in v celoti k prvotni nalogi.
Obvestila motijo, tudi ko jih ne odpreš
Morda najbolj presenetljiv del raziskav na to temo je ugotovitev, da obvestila motijo pozornost tudi takrat, ko se nanje sploh ne odzoveš. Raziskava Stotharta iz leta 2015 je pokazala, da samo prejeto obvestilo (brez odpiranja telefona ali odziva nanj) moti nalogo, ki zahteva pozornost. Novejša raziskava, objavljena v reviji Scientific Reports, je šla še dlje in pokazala, da že sama prisotnost pametnega telefona v prostoru, ne glede na to, ali prejema obvestila ali ne, zniža osnovno raven kognitivne zmogljivosti udeležencev.
Pozornost se je dobesedno skrčila
Gloria Mark je svoje raziskovanje nadaljevala tudi po letu 2008, rezultati pa so še bolj zaskrbljujoči. Po njenih podatkih iz leta 2023 se je povprečen čas, ki ga ljudje preživijo na enem zaslonu, preden preklopijo na drugega, skrčil z 2,5 minute leta 2004 na le 47 sekund danes. Gre za skoraj trikratno skrajšanje v manj kot dveh desetletjih. Zanimivo je tudi, da po njenih ugotovitvah kar 44 odstotkov prekinitev ni zunanjih, ampak jih povzročimo sami — z lastnim, pogosto nezavednim segom po telefonu.
Kaj se zgodi med enim samim vikendom brez signala?
Tu pridemo do vprašanja, ali digitalni detoks dejansko pomaga. Odgovor je večplasten— Gloria Mark v enem od intervjujev opozarja, da en sam vikend brez telefona ne bo ponastavil pozornosti trajno, saj gre za dolgoročno naučen vzorec, ne enkraten problem. Kljub temu obstajajo merljive kratkoročne koristi.
Študija Univerze Georgetown je ugotovila izboljšanje pozornosti, primerljivo z razveljavitvijo približno 10 let s starostjo povezanega kognitivnega upadanja, udeleženci pa so med programom v povprečju spali dodatnih 20 minut na noč.
Del razlage za boljše spanje je precej preprost. Odstranitev zaslonov pred spanjem odpravi izpostavljenost modri svetlobi, ki zavira izločanje melatonina, hkrati pa prekine cikel ‘samo še en scroll’, ki potisne uro spanja vedno dlje v noč. Raziskovalca Przybylski in Weinstein sta v svoji raziskavi dodatno ugotovila, da že sam vidni telefon med pogovorom z drugo osebo negativno vpliva na kakovost tega pogovora. Zmanjšuje empatijo, zaupanje in občutek bližine, tudi če telefona sploh ne uporabiš.
Kaj to pomeni v praksi?
Če greš za vikend brez signala v naravo, ne pričakuj, da se bo tvoja pozornost čudežno popravila za vedno. Gre bolj za priložnost, da telesu in možganom daš predah, ki ga sicer redko dobita.
Bolj trajna rešitev, kot jo predlaga Gloria Mark sama, je zmernost skozi vsakdan — izklop nebistvenih obvestil, določeni časi brez telefona vsak dan, ne le enkrat na nekaj mesecev. Enkraten vikend brez signala je lahko odličen začetek, ni pa nadomestilo za dosledno spremembo vsakodnevnih navad.
