Pol milijona sledilcev, tisoče spodbudnih komentarjev in nenavadna oblika digitalnega aktivizma. Gibanje Kindness Mob dokazuje, da je mogoče mehanizme spletnega nadlegovanja obrniti v nasprotno smer – in da je lahko prijaznost prav tako nalezljiva kot sovraštvo.
Družbena omrežja so pogosto prostor, kjer anonimnost razkrije manj prijazno plat ljudi. Žalitve, posmehovanje, poniževanje in sovražni komentarji so postali skoraj običajen del spletne komunikacije. Toda kaj, če bi iste mehanizme, ki omogočajo množično spletno nadlegovanje, uporabili za nekaj povsem nasprotnega?
Prav to je zamisel, na kateri temelji gibanje Kindness Mob – spletna skupnost, ki se organizirano odziva na primere spletnega nasilja. Njeno glavno orožje niso žaljivke, grožnje ali javno sramotenje, temveč množica prijaznih komentarjev.
Projekt je leta 2023 ustanovil Tyler Brickley, digitalni strokovnjak iz Kansas Cityja v ZDA. Njegova skupnost na TikToku je zrasla na približno pol milijona sledilcev. Vsak dan izbere posameznika, ki je tarča spletnega posmehovanja ali je spregledan, nato pa svoje sledilce povabi, naj njegov profil zasujejo s spodbudnimi sporočili.
Ideja je preprosta: če lahko množica ljudi z negativnimi komentarji nekoga prizadene, lahko druga množica z dobrimi besedami ustvari povsem drugačno izkušnjo.
Ko te namesto sovraštva preseneti 15.000 prijaznih komentarjev
Ena od oseb, ki so izkusile moč tega gibanja, je Laura Tigeleiro iz New Yorka. Zaradi multiple skleroze ima eno oko nekoliko povešeno, kar je na družbenih omrežjih postalo povod za številne žaljive pripombe.
Na TikTok je sprva objavljala predvsem zdrave recepte in želela spoznati nove ljudi. Namesto tega je pogosto naletela na posmehovanje zaradi svojega videza. Spletne pripombe so jo prizadele.
Nato se je zgodil nepričakovan preobrat. Eden njenih videoposnetkov je nenadoma postal viralen, pod njim pa se je pojavilo več kot 15.000 pozitivnih komentarjev.
Sprva ni razumela, kaj se dogaja. Šele pozneje je ugotovila, da je postala tarča – vendar ne običajnega spletnega napada, temveč organizirane akcije prijaznosti.
Po posredovanju skupnosti Kindness Mob je pridobila številne nove sledilce. Njena vsebina je dosegla več ljudi, TikTok pa ji je začel omogočati tudi zaslužek. Po njenih besedah ji je dodatni prihodek pomagal kupiti avtomobil, ki ga je družina nujno potrebovala.
Podobne izkušnje opisujejo tudi drugi posamezniki. Nekateri so v skupnosti našli čustveno podporo v težkih življenjskih trenutkih, drugi pa novo občinstvo za svoje ustvarjanje.
Prijaznost je lahko nalezljiva
Za tem pojavom se skriva več kot zgolj dobra volja uporabnikov. Raziskovalci družbenega vedenja že dolgo preučujejo, kako se čustva in vedenjski vzorci širijo med ljudmi.
Nicholas Christakis, profesor na univerzi Yale, opozarja, da ljudje nismo naravno nagnjeni samo k tekmovalnosti, agresiji in pripadnosti skupinam. Enako pomembne so naše sposobnosti sodelovanja, prijateljstva, ljubezni in sočutja.
To je pomembno tudi pri razumevanju družbenih omrežij. Pogosto imamo občutek, da internet zgolj odraža človeško naravo, ki je v osnovi kruta in sebična. Toda takšna razlaga je preveč poenostavljena.
Družbena omrežja lahko namreč spodbujajo določene oblike vedenja. Anonimnost zmanjšuje občutek odgovornosti, algoritmi pa pogosto dajejo prednost vsebinam, ki sprožajo močna čustva, konflikte in odzive.
Rezultat je okolje, v katerem lahko negativnost hitro postane prevladujoča.
Toda enak proces lahko deluje tudi v drugo smer. Če uporabnik vidi, da drugi izražajo podporo in spoštovanje, je večja verjetnost, da se bo tudi sam odzval podobno.
Christakis govori o tako imenovanih kaskadah prijaznosti: posameznik je prijazen do ene osebe, ta nato svojo prijaznost prenese na nekoga drugega, vedenjski vzorec pa se širi naprej, tudi med ljudmi, ki med seboj niso neposredno povezani.
Prijaznost tako ni nujno zgolj osebna lastnost. Lahko postane družbeni pojav.
Ko se spletno trolanje obrne na glavo
Zanimivo je, da Brickley svoj projekt opisuje kot posebno obliko trolanja.
Tradicionalno trolanje pomeni namerno izzivanje, provociranje in nadlegovanje drugih uporabnikov. Kindness Mob pa uporablja podobno organizacijsko logiko: množico ljudi usmeri k določenemu profilu, kjer ti nato množično objavljajo komentarje. Razlika je v namenu.
Namesto da bi posameznika ponižali, mu želijo pokazati, da ni sam. Namesto da bi njegov profil napolnili z žaljivkami, ustvarijo prostor podpore. Brickley poudarja, da sam ni v središču zgodbe. Cilj je odstraniti negativni hrup, ki prekriva vsebino posameznika, in omogočiti, da ga ljudje spoznajo brez predsodkov.
Tak pristop odpira zanimivo vprašanje: ali je mogoče kulturo družbenih omrežij spremeniti tako, da uporabniki ne bodo več nagrajevali žaljivosti, temveč spodbujali spoštljivo komunikacijo?
Tudi prijaznost ima svojo ceno
Kljub pozitivnim učinkom projekt ni brez težav. Z rastjo skupnosti se je povečala tudi odgovornost njenega ustanovitelja.
Na spletni obrazec za predloge vsak dan prispe od 20 do 100 prijav ljudi, ki so tarče spletnega nasilja ali potrebujejo podporo. Brickley lahko vsak dan izbere le enega posameznika.
To pomeni, da mora večino prošenj zavrniti. Za njimi pa so resnične zgodbe ljudi, ki se soočajo s poniževanjem, osamljenostjo in čustveno stisko. Ob velikem porastu števila sledilcev je začel čutiti vse večji pritisk. Projekt mu ne prinaša pomembnega finančnega zaslužka, zahteva pa veliko časa in čustvene energije. Zaradi preobremenjenosti si je moral vzeti tudi nekajmesečni premor.
Raziskovalka Alice Marwick z inštituta Data & Society opozarja, da imajo tovrstni spletni projekti pogosto omejen rok trajanja. Njihovi ustanovitelji se lahko zaradi nenehnega čustvenega in organizacijskega pritiska izčrpajo že po letu ali dveh.
Ob tem poudarja, da odgovornosti za spletno vedenje ne smemo prelagati zgolj na algoritme. Potrebna je širša sprememba družbenih norm – drugačen odnos do tega, kako komuniciramo z ljudmi na spletu.
Internet, na katerem bi želeli sodelovati
Zgodba gibanja Kindness Mob ni dokaz, da lahko množica pozitivnih komentarjev odpravi vse oblike spletnega nasilja. Prav tako ne nadomešča odgovornosti družbenih omrežij, moderiranja vsebin ali učinkovitejšega ukrepanja proti nadlegovanju.
Pokaže pa nekaj pomembnega: uporabniki niso zgolj pasivni opazovalci digitalnega okolja. S svojim vedenjem ga vsak dan soustvarjajo.
Če se lahko sovraštvo širi od komentarja do komentarja, se lahko na podoben način širi tudi podpora. Če lahko množica ljudi nekoga potisne na rob, mu lahko druga množica pomaga, da znova dobi občutek sprejetosti.
Morda je največja vrednost projekta prav v tem, da nas spomni na nekaj, kar v digitalnem svetu pogosto pozabljamo: za vsakim profilom je človek.
In čeprav se prijaznost včasih zdi majhna, nepomembna ali celo naivna gesta, lahko v pravem trenutku pomeni ogromno.
Internet ne postane prijaznejši sam od sebe. Takšnega ustvarjamo uporabniki – z vsakim komentarjem, odzivom in odločitvijo, da se namesto posmeha odločimo za spoštovanje.