Ko umetni inteligenci zastavimo vprašanje, se odgovor izpiše skoraj v trenutku. A za to navidezno preprostostjo stoji masivna infrastruktura podatkovnih centrov, polnih specializiranih procesorjev, ki morajo v delčku sekunde obdelati milijarde parametrov. Koliko virov nas to dejansko stane?
Energetska bilanca: Od lahkega klepeta do velike kreacije
Za običajno besedilno vprašanje porabimo presenetljivo malo električne energije, v povprečju med 0,2 in 0,4 vatne ure (Wh) na poizvedbo.
-
Meritve v praksi: Google je za standardni besedilni »prompt« v Geminiju izmeril okoli 0,24 Wh, medtem ko je Sam Altman povprečno poizvedbo v ChatGPT ocenil na 0,34 Wh.
-
Praktična primerjava: To je količina energije, ki jo varčna 10-vatna LED žarnica porabi v približno dveh minutah delovanja.
Ena sama poizvedba je torej energetsko dokaj skromna. Težava pa nastane v obsegu: ko milijoni uporabnikov vsak dan oddajo stotine milijonov zahtev, se poraba drastično sešteje.
Poleg tega je poraba močno odvisna od zahtevnosti naloge:
-
Kratek povzetek ali preprost odgovor zahteva malo procesorskega dela.
-
Pisanje dolgih, strukturiranih analiz ali programske kode že opazno poveča porabo.
-
Generiranje multimedijskih vsebin (slike in video) lahko po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) porabijo stokrat ali celo tisočkrat več energije kot enostavno vprašanje.
Vodni odtis in »mit o mandljih«
Poleg elektrike se v razpravah o trajnostnem vplivu umetne inteligence vedno glasneje izpostavlja voda, ki jo podatkovni centri porabijo za hlajenje strežnikov. Na tem področju je v javnosti močno odmevala primerjava, ki jo je izpostavil Sam Altman: trdil je, da poraba vode za en sam kalifornijski mandelj ustreza količini vode, potrebni za kar 38.000 poizvedb v ChatGPT.
A ta slikovita primerjava je bila hitro deležna ostrih kritik strokovnjakov. Izkazalo se je, da temelji na dveh skrajnih točkah:
-
Zelo nizki oceni porabe vode na posamezno poizvedbo umetne inteligence.
-
Visoki oceni za kmetijsko pridelavo mandljev v sušni Kaliforniji.
Dejanski vodni odtis umetne inteligence je namreč močno odvisen od lokacije podatkovnega centra (nekateri uporabljajo zaprt krožni sistem hlajenja z minimalnimi izgubami, drugi velike količine pitne vode) in od tega, kako se energija, ki jo strežniki porabijo, proizvaja v lokalnem elektroenergetskem omrežju (ker elektrarne na premog ali plin same po sebi porabijo ogromno vode za hlajenje).
Zato je primerjava z mandljem bolj odmevna kot zanesljiva. Bolj pošteno je reči, da en sam kratek besedilni prompt porabi malo energije in vode, vendar se vpliv povečuje z milijoni poizvedb, še posebej, ko AI ustvarja slike ali videe oziroma rešuje zapletene naloge.
Novinar