Princ Harry je v Evropskem parlamentu v Bruslju pozval tehnološka podjetja, naj prevzamejo več odgovornosti za varnost otrok na spletu. Z Meghan sta se udeležila odprtja razstave Lost Screen Memorial, ki s fotografijami ohranja spomin na otroke in mlade, katerih smrti so bile povezane s spletnim nasiljem ali drugimi nevarnostmi na internetu. Za temi podobami so družine, ki s svojimi zgodbami opozarjajo, da je treba ukrepati prej, preden pride do tragedije.
Harryjevo ime takšnemu dogodku zagotovi veliko pozornosti. Pomembno pa je tudi vprašanje, ki ga njegov obisk odpira. Staršem pogosto rečemo, naj spremljajo otrokovo uporabo telefona, mu omejijo čas pred zaslonom in opazijo, če je kaj narobe. Koliko pa lahko sami spremenijo okolje, katerega delovanje določajo tehnološka podjetja? Prav od teh Harry zahteva več: da pri zaščiti otrok ne ostanejo zgolj pri obljubah in odgovornosti ne prelagajo na družine.
Obisk z jasnim sporočilom platformam
Dogodek je organizirala medskupina Evropskega parlamenta za otrokove pravice, udeležila pa se ga je tudi predsednica Parlamenta Roberta Metsola. Harry je družbenim omrežjem očital, da otrok ne varujejo dovolj pred spletnim nadlegovanjem in ustrahovanjem. Podprl je tudi predlog evropskega akta EU KIDS Act. Meghan je bila na dogodku prisotna, govora pa ni imela.
Harry je poudaril, da morajo podjetja prevzeti odgovornost za škodo, povezano z njihovimi storitvami. Podprl je tudi družine, ki opozarjajo na spletne nevarnosti za otroke. Tak poziv odpira tudi vprašanje, kako sploh razumemo varno uporabo spleta. Koliko lahko dosežemo z opozarjanjem otrok, naj bodo previdni, če pri tem ne zahtevamo sprememb tudi od tistih, ki storitve oblikujejo?
Za razstavo so konkretne družine
Lost Screen Memorial je del daljšega zagovorniškega dela Harryja in Meghan. Po predstavitvi na njuni uradni spletni strani ga je fundacija Archewell aprila 2025 prvič predstavila v New Yorku v okviru kampanje No Child Lost to Social Media in mreže The Parents’ Network, ki povezuje družine, prizadete zaradi spletnih škodljivih vplivov.
Newyorška postavitev je obsegala 50 osvetljenih panojev v obliki pametnih telefonov. Na njih so bile fotografije otrok, oblikovane kot podobe na zaklenjenih zaslonih. Projekt tako uporablja predmet, ki je za večino povsem vsakdanji, da predstavi zgodbe družin, ki so izgubile otroka. Pri takšnem projektu je pomembno ohraniti spoštovanje do posameznih zgodb. Razstava je pričevanje in poziv k spremembam; ne nadomesti raziskovanja okoliščin vsake smrti. Njena moč je predvsem v tem, da razpravi o pravilih za platforme pokaže človeški obraz.
EU že razpravlja o konkretnih spremembah
Evropska komisija je septembra 2026 predlagala EU KIDS Act. Otrokom pod 13 leti ne bi dovoljeval dostopa do družbenih omrežij, omogočal pa bi otrokom prilagojene video storitve pod starševskim nadzorom. Za 13- in 14-letnike predvideva omejene račune pod nadzorom staršev, od 15. leta samostojne.
Profili otrok in mladostnikov bi bili že ob odprtju računa nastavljeni kot zasebni. Predlog bi omejil tudi nenehno nalaganje novih objav med brskanjem in pošiljanje obvestil ponoči. Pri preverjanju starosti bi morali biti osebni podatki uporabnikov zaščiteni. Največje spletne platforme pa bi morale same dokazati, da so njihove storitve varne za otroke. Za zdaj gre za predlog. O končnem besedilu se morata dogovoriti Evropski parlament in Svet EU, zato ta nova pravila še ne veljajo.
Znano ime lahko okrepi politični pritisk
Harryjev obisk lahko zato razumemo kot poskus, da bi razpravi zagotovil več pozornosti in okrepil pritisk za sprejetje strožjih pravil. Prav tu je prednost znanega imena: na temo lahko opozori tudi ljudi, ki sicer ne bi odprli novice o evropskem zakonodajnem predlogu. Ob tem obstaja nevarnost, da bo v spominu ostalo predvsem, kdo je prišel v Bruselj, družine in njihove zahteve pa bodo spet zdrsnile v ozadje. Za presojo pomena obiska bo zato pomembno spremljati nadaljevanje. Katere zahteve bodo dobile podporo? Kakšna bo končna vsebina pravil? In kako bo mogoče ugotoviti, ali jih podjetja dejansko spoštujejo?
Po fotografiranju ostane odgovornost
Od staršev pričakujemo, da bodo poznali aplikacije, spremljali otrokovo uporabo telefona in pravočasno opazili, če gre kaj narobe. Smiselno se je vprašati, koliko lahko ena družina sploh nadzoruje okolje, katerega pravil in delovanja ni določila sama.
Zato se mi zdi pomembno, da se razprava ne ustavi pri nasvetu, naj otroci manj gledajo v zaslone. Govoriti moramo tudi o tem, kako so spletne storitve oblikovane, kaj omogočajo in kdo mora ukrepati, kadar ogrožajo uporabnike. Harryjev obisk je lahko povod, da o tem govori več ljudi. Uspeh pa bomo težko merili s številom fotografij iz Parlamenta. Precej več bo povedalo, kaj bodo odločevalci in podjetja pripravljeni spremeniti, ko bodo kamere že drugje.