Generativno umetno inteligenco uporablja že 80 % slovenskih uporabnikov interneta. Čeprav jim prinaša prihranek časa in nove možnosti, se hkrati krepijo pomisleki glede prihodnosti, zaposlovanja, zasebnosti in vpliva tehnologije na medosebne odnose.
Generativna umetna inteligenca (GenUI) postaja vse pomembnejši del vsakdanjega življenja. Uporabljamo jo pri delu, učenju, iskanju informacij in celo pri osebnih pogovorih. Toda z njenim širjenjem se spreminja tudi odnos ljudi do tehnologije. Začetno navdušenje vse pogosteje spremljajo negotovost, nezaupanje in vprašanja o tem, kakšno vlogo bo umetna inteligenca imela v prihodnosti.
To kaže tudi raziskava Centra za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je preučevala uporabo generativne umetne inteligence med odraslimi uporabniki interneta v Sloveniji.
Umetno inteligenco uporablja že osem od desetih uporabnikov
Uporaba generativne umetne inteligence v Sloveniji hitro narašča. Medtem ko jo je leta 2025 uporabljalo 51% uporabnikov interneta, se je ta delež leta 2026 povečal na 80 %.
Večina uporabnikov še vedno posega po brezplačnih orodjih, vendar se povečuje tudi zanimanje za plačljive storitve. Med mesečnimi uporabniki jih plačljiva orodja uporablja že 24 %, kar je 14 % točk več kot leto prej.
Med najbolj priljubljenimi orodji ostaja ChatGPT. Kljub temu se je njegov delež med tedenskimi uporabniki zmanjšal z 83 % v letu 2025 na 69 % v letu 2026. To nakazuje, da uporabniki vse pogosteje raziskujejo tudi druge možnosti na področju generativne umetne inteligence.
Umetna inteligenca spreminja delo in izobraževanje
GenUI postaja pomembno orodje tudi v delovnem okolju. Uporablja jo 41 % delovno aktivnih uporabnikov interneta, med katerimi jih kar 80 % poroča o prihranku časa. Vendar uporaba novih tehnologij ne pomeni nujno manj dela. Zaradi novih nalog, povezanih z uporabo generativne umetne inteligence, se je skupni obseg dela povečal pri 17 % uporabnikov, zmanjšal pa pri 15 %.
Pomisleki glede prihodnosti so zato razumljivi. Polovica zaposlenih meni, da bo umetna inteligenca v naslednjih petih letih pomembno spremenila njihovo delo. Približno tretjina pa ocenjuje, da bo UI nadomestila večino njihovega dela. Podobno je tudi v izobraževanju. Generativno umetno inteligenco za učenje uporablja 91 % študentov in polnoletnih dijakov, od katerih jih 92 % poroča o prihranku časa.
Toda ob vseh prednostih se pojavlja tudi vprašanje kakovosti. V primerjavi z letom 2025 se je zmanjšal zaznani prihranek časa pri delu in učenju, obenem pa se krepi občutek, da je lahko delo ali učenje zaradi uporabe GenUI opravljeno slabše.
Začetno navdušenje nad UI nadomešča previdnost
Čeprav se uporaba umetne inteligence širi, zaupanje vanjo upada. Raziskava kaže, da je 42 % uporabnikov zaskrbljenih glede prihodnjega razvoja umetne inteligence, medtem ko je nad njim navdušenih le 15 %. Zanimivost pa je, da so intenzivni uporabniki GenUI precej bolj optimistični. Med njimi jih je 38% navdušenih nad prihodnostjo tehnologije, zaskrbljenih pa 19 %.
Uporabniki v povprečju poročajo o pozitivnih učinkih generativne umetne inteligence na osebno zadovoljstvo in socialno življenje. Kljub temu narašča pesimizem glede njenega vpliva na zaposlovanje in medosebne odnose. Slovenija se pri tem uvršča med bolj pesimistične države.
Klepetalniki postajajo tudi sogovorniki
Eden zanimivejših rezultatov raziskave je spreminjanje odnosa uporabnikov do klepetalnikov. Večina jih obravnava podobno kot osebe – do njih so prijazni, spoštljivi in obzirni.
Približno petina uporabnikov se ob pogovoru s klepetalniki počuti domače in bi jih pogrešala, če ne bi bili več na voljo. Za nekaj več kot desetino je odnos s tehnologijo že postal osebno pomemben. Okoli 5 % uporabnikov je razvilo osebno razmerje z generativno umetno inteligenco in jo uporablja, kadar potrebujejo pogovor. Večina se je na tovrstna orodja že obrnila tudi z osebnimi ali intimnimi vprašanji, desetina pa to počne tedensko.
Takšni rezultati odpirajo pomembna vprašanja o tem, kako se bodo z razvojem tehnologije spreminjali človeški odnosi in naše dojemanje bližine.
Slovenci zaskrbljeni tudi zaradi zasebnosti in regulacije
Poleg vpliva na delo in odnose uporabnike skrbi tudi vprašanje varovanja osebnih podatkov. Zaupanje v korporacije, ki razvijajo in upravljajo storitve umetne inteligence, ostaja nizko, občutki negotovosti in izgube nadzora nad podatki pa se krepijo.
Spreminja se tudi odnos do regulacije. Delež uporabnikov, ki menijo, da je regulacije umetne inteligence premalo, se je zmanjšal s 45 % leta 2025 na 38 % leta 2026. Po drugi strani se je povečal delež tistih, ki jih skrbi prevelika regulacija – z 32 % na 35 %. Manj kot petina uporabnikov zaupa, da bosta Evropska unija in Slovenija področje umetne inteligence ustrezno regulirali.
Kljub temu je večina naklonjena izobraževanju o odgovorni uporabi tehnologije. Kar 71 odstotkov vprašanih meni, da bi bilo treba izobraževanje o odgovorni rabi generativne umetne inteligence vključiti v šolski sistem.
Prihodnost umetne inteligence zahteva več kot le tehnološki napredek
Rezultati raziskave kažejo, da generativna umetna inteligenca prehaja iz obdobja hitrega širjenja v novo fazo razvoja. V ospredje prihajajo nove storitve, spremembe poslovnih procesov in pričakovanja glede večje produktivnosti. Toda tehnološki napredek prinaša tudi nove izzive. Vprašanja o varnosti podatkov, kakovosti dela, zaposlovanju in medosebnih odnosih bodo v prihodnosti vse pomembnejša.
Raziskava tako opozarja, da umetna inteligenca ni več zgolj tehnološka novost, temveč postaja pomemben del družbenega življenja. Njena prihodnost bo odvisna tudi od tega, kako dobro bomo razumeli njene prednosti in omejitve ter kako odgovorno jo bomo vključili v vsakdanje življenje.
O raziskavi: Raziskavo je maja 2026 izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Potekala je v okviru verjetnostnega spletnega panela 1KA na reprezentativnem vzorcu 1435 prebivalcev Slovenije.