Ali naj študiram in kaj?

Kaj študirati?
Kaj študirati?

V Sloveniji je število vseh študentov vsako leto nižje. V študijskem letu 2014/15 se je vpisalo 83.700 študentov ali 7000 manj kot v predhodnem letu. Upad gre pripisati tudi številčno mlajšim generacijam, a za študij se še vedno odloči približno polovica mladih med 19. in 24. letom starosti.

Diploma ni več garancija za delovno mesto

Enoznačnega odgovora na vprašanje, ali se ti splača študirati, ni. Je pa morda dovolj zgovorno dejstvo, da je med tistimi z visoko izobrazbo še vedno manj brezposelnih kot med tistimi z nižjo. Višji je tudi zaslužek. Gotovo te skrbi tudi začarani krog produkcije novih intelektualcev kljub premajhnemu številu delovnih mest. Kako izstopiti iz tega kroga? V sodobnih družbah se poklici spreminjajo, izumirajo in nastajajo novi. Vse bolj se pričakuje, da bo zanje poskrbel kar vsakdo sam. Dobro je, da o tem ministrstvo že razmišlja in v prihodnosti načrtuje sistematično spremljanje zaposljivosti diplomantov. To bo omogočilo lažje prilagajanje študijskih programov delovnim potrebam. Če te študij torej zanima, se ti vsekakor splača potruditi za višjo izobrazbo, saj Slovenija še vedno vlaga veliko v izobraževanje, to pa se precej pozna v tvoji denarnici (oziroma v denarnici tvojih staršev).

Kako izbrati pravega?

Prav gotovo te čaka raziskovanje. Žal je šolski sistem urejen tako, da mladi večkrat pričakujemo odgovore servirane kot na krožniku, a to gotovo ni prava pot pri iskanju in odločanju o tvoji intelektualni prihodnosti. Ena izmed šolskih psihologinj svetuje, da si sestaviš preglednico, vanjo vneseš vse, kar te veseli ali kar si že delal, in vse zanimive poklice, ki si jih zasledil med znanci ali pa celo v filmih in knjigah. Pomembno se je zavedati predvsem dejstva, da se družba spreminja tako hitro kot še nikoli in da je dobro biti pripravljen na popolne obrate. Nikoli ne moreš vedeti, kaj se bo zgodilo, ko boš končal študij. Tega, da bi dobil službo v poklicu, za katerega se izobražuješ, skorajda ni več in služba ne čaka. Najpomembneje je, da si izbereš, kar te veseli, ker si potem bolj zadovoljen in lažje študiraš.

Pri odločitvi za študij si pomagaj z razpredelnicami.
Pri odločitvi za študij si pomagaj z razpredelnicami.

Za najboljši recept dodaj še …

… kakšno svežo statistiko ali napoved o poklicih prihodnosti. Mnogokrat se v pogovore o prihodnosti prikrade strah pred roboti, ki bodo ukradli naša delovna mesta. Ta skrb je povsem odveč, a o tem kdaj drugič. Zaradi nenehno razvijajoče se inovativnosti v družbi je potreba po inženirskih poklicih več kot očitna. Med poklici z naravoslovnega področja, ki so bili bolj iskani oziroma hitreje zaposljivi, so inženirji strojništva, elektrotehnike in elektronike, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij ter tehniki za strojništvo. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje naj bi bili najperspektivnejši poklici v Sloveniji do leta 2020 analitik trga, gradbeni inženir, medicinska sestra, analitik vodenja, računovodja in revizor, računalniški sistemski inženir/analitik, svetovalec za osebne finance oziroma finančni svetovalec, programer, zdravnik in zobozdravnik. Več o iskanih poklicih si lahko prebereš še v članku Najbolj in najmanj zaželjeni poklici.

Še nasvet kadrovskih strokovnjakov

Ker bo veliko poklicev tudi izginilo, so za uspešno zaposlitev potrebna interdisciplinarna znanja oziroma zavedanje o pomembnosti vseživljenjskega učenja in nenehnega prilagajanja potrebam trga dela. Tehnična znanja bo treba dopolnjevati z zelo dobrimi socialnimi spretnostmi in sposobnostjo sodelovanja. Kadrovski strokovnjaki svetujejo, da se pri izobraževanju ne opiraš le na en sektor, temveč opraviš dodiplomski študij na primer s področja naravoslovja, podiplomskega pa s področja družboslovja. Za vsa študijska področja pa velja, da je ključ do uspeha predvsem pester nabor praktičnih izkušenj, zato se s potencialnimi delodajalci poskušaj povezati že v času študija.

S potencialnimi delodajalci se povezuj že v času študija in nabiraj praktične izkušnje.
S potencialnimi delodajalci se povezuj že v času študija in nabiraj praktične izkušnje.

Domišljijske službe

Morda pa bo tvoj naziv čez 20 let kateri izmed teh poklicev prihodnosti, ki so zaenkrat le še ugibanja: digitalni arheolog, specialist za 3D tisk, virtualni arhitekt, razvijalec idej, podatkovni rudar, socialni gerontolog, prodajalec osebnosti, pogajalec za reševanje ob ugrabitvah podatkov, spletni bankir za trgovanje z alternativnimi valutami in dispečer dronov.

Kakšni bodo poklici v prihodnosti?
Kakšni bodo poklici v prihodnosti?

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.