Prvič v zgodovini bo Forbes izdal slovenski »30 pod 30«, koga bi na lestvico uvrstili vi?

Forbes logo.
Foto: on Forbes

Forbes Slovenija letos prvič organizira prestižni izbor »30 pod 30«, ki bo na naše prizorišče pripeljal enega najbolj uglednih globalnih seznamov – osredotočen je na izjemne mlade posameznike, mlajše od 30 let, ki premikajo meje mogočega v različnih panogah.

Forbesovi »30 pod 30« so že dolgo prepoznavni kot sinonim za prihodnje voditelje, ustvarjalce in inovatorje – zdaj pa se ta zgodba začenja tudi v Sloveniji.

Kaj je »30 pod 30«?

Kaj pomeni «? Gre za priznanje, ki izpostavlja mlade talente, ki s svojim delom, idejami in pogumom pomembno vplivajo na družbo. V ospredju so izjemni dosežki – ne le na lokalni, temveč tudi na globalni ravni. Forbesov seznam ni le simbol prestiža, ampak tudi priložnost, da se ti posamezniki postavijo ob bok najprodornejšim mladim po svetu. Namenjena je tudi spodbudi samozavesti in navdiha za širšo skupnost.

Kdo lahko sodeluje?

Prijave so odprte za vse – posameznike in organizacije. Kandidati morajo biti na dan 14. novembra 2025 mlajši od 30 let, z delovanjem v Sloveniji ali v povezavi z njo, če gre za tujce, ki delujejo pri nas ali globalno. Forbes Slovenija pri izboru gleda predvsem na:

  • dosežke v okviru podjetništva, znanosti in tehnologije, športa ter (pop)kulture in umetnosti;
  • inovativnost, družbeni vpliv, potencial za prihodnost;
  • konkretne reference, kot so poslovni rezultati, investicije, nagrade oziroma drugi merljivi uspehi.

Prijave potekajo prek spletne prijavnice Forbes Slovenija ali preko e-pošte. V prijavi je potrebno navesti osnovne podatke (starost, reference, dosežke) in izpostaviti, zakaj je kandidat vreden mesta na seznamu. Znakovni limit je do 1.500 znakov.

Rok in postopek izbora

Rok za prijavo je postavljen na 27. junij 2025. Po preteku roka bo uredništvo Forbes Slovenija pregledalo vse prejete prijave in sestavilo ožji izbor kandidatur. Končnih 30 mladih obrazov, mlajših od 30 let, bo nato izbrala strokovna komisija.

Področja in kategorije

Slovenija bo pokrila štiri ključna področja:

  1. podjetništvo – inovativni startupi, rastoča podjetja, vizionarski podjetniki.
  2. znanost in tehnologija – raziskovalci, tehnološki pionirji, razvijalci novih rešitev.
  3. šport – nadarjeni in uveljavljeni mladi športniki.
  4. (pop)kultura in umetnost – ustvarjalci, umetniki, glasbeniki, vplivneži na kulturni sceni.

Vloga Forbesove urednice Bojane Humar

Bojana Humar, odgovorna urednica Forbes Slovenija, je poudarila ambicijo projekta: »Veseli nas, da bo tudi Slovenija dobila prestižni Forbesov izbor 30 pod 30…namen izbora je izpostaviti mlade, ki premikajo meje…s svojimi idejami, delom in dosežki – nekateri celo v svetovnem merilu – izkazujejo izjemen talent …«

Humarjeva je prav tako pozvala k pošiljanju predlogov in napovedala, da bodo vsi prejeti predlogi strokovno pregledani in pretehtani – zanimajo jih tako že uveljavljene zgodbe kot tisti, ki šele prihajajo v ospredje.

Pomen za slovensko družbo

Za Slovenijo je uvedba Forbesove izdaje »30 pod 30«  velik korak – s tem se lokalni talenti lahko povsem legalno merijo z najbolj nadarjenimi posamezniki po svetu. Seznam bo pomembno orodje za promocijo mladih, spodbujanje njihovega razvoja in prepoznavanja na globalni ravni.

Takšni projekti dokazujejo, da ima slovenska mladina potencial, ne le nacionalni, ampak tudi mednarodni – in da je vredna omembe, širše podpore in platform, kjer lahko zablesti. Poleg tega izbor spodbuja sodelovanje in mobilizacijo skupnosti, saj vabi k nominacijam in aktivnemu vključevanju v izbor.

Anketa: Nameravate imeti otroke ali ne?

maybe baby?

V Sloveniji se je leta 2024 rodilo 16.735 otrok, kar je najnižje število rojstev doslej. Čeprav se morda zdi, da gre le za številko, pa je to v resnici odsev širše družbene spremembe, ki jo že nekaj časa zaznavamo tudi v vsakdanjem pogovoru. Mladi danes odlašajo z odločitvijo o starševstvu, ali pa se zanjo sploh ne odločijo. Vse glasnejši postaja glas generacije Z, ki pravi: najprej jaz, potem, če sploh, otrok.

Generacija, rojena med letoma 1997 in 2012, razmišlja drugače kot njihovi starši. Želijo si več svobode, več časa zase, več priložnosti za raziskovanje sveta. V ospredju so potovanja, osebni razvoj, samouresničitev.

Starševstvo ni več samoumevna postaja v življenju, temveč le ena izmed možnosti, ki je pogosto precej oddaljena. Ko smo jih vprašali, zakaj še ne razmišljajo o otrocih, so med najpogostejšimi razlogi navedli prav željo po svobodi, negotovost glede prihodnosti in finančno nestabilnost s cenami osnovnih življenjskih potrebščin, ki rastejo iz dneva v dan. Ob tem ne gre spregledati še enega pomembnega dejavnika: stanovanjske problematike. Slovenska mladina se od staršev osamosvaja zelo pozno.

Povprečna starost ob odhodu iz primarnega doma je pri nas kar 29,1 leta, medtem ko evropsko povprečje znaša 26,3. Lastno stanovanje je za mnoge nedosegljiv luksuz, najemnine so visoke, bančni pogoji strogi, prihodnost pa vse prej kot varna. V takšnem okolju se vprašanje o otroku pogosto zdi odmaknjeno in nerealno.

Poleg ekonomskih in družbenih dejavnikov pa ima velik vpliv tudi psihološki vidik. Mnogi mladi izpostavljajo, da si želijo najprej poskrbeti za svoje duševno zdravje, najti notranji mir in stabilnost, preden razmišljajo o otroku. Generacija Z je prva, ki se o tem odkrito pogovarja – brez tabujev, brez idealiziranja in brez opravičevanja. Prav tako se vse več mladih zaveda vpliva okoljske krize, kar v nekaterih primerih vpliva tudi na odločitev o (ne)starševstvu.

A to ne pomeni, da si mladi družine ne želijo. Veliko jih pravi, da o tem sicer razmišljajo, a želijo najprej ustvariti pogoje, v katerih bi bilo starševstvo resnično nekaj lepega, ne dodatna obremenitev. Želijo si družbo, ki jih podpira, sistem, ki jim omogoča svobodno odločitev in pogoje, v katerih se bodo za otroka odločili z zaupanjem, ne s strahom.

Zato so v Baby Centru pripravili kratko in anonimno anketo, ki odpira prostor za iskren pogovor: Baby Maybe? Boš vozil življenje solo ali sanjaš o družini?
Z njo želijo bolje razumeti, kaj vpliva na odločitve mladih in kako kot družba lahko ustvarimo okolje, kjer se bo odločitev za družino čutila kot priložnost, ne kot pritisk.

👉 Izpolni anketo tukaj.

Vsak odgovor šteje. Zberimo mnenja, zgradimo dialog in poiščimo rešitve – skupaj.

Slovnični nasvet: Še vedno delaš na projektu?

Top view, Team engineer building inspection use tablet computer and blueprint working at construction site. Civil Engineer, Contractor and Architect discussing in construction site.
Foto: Akacin Phonsawat iz iStock

Sledeči slovnični nasvet se bo posvečal eni sami besedi: projekt. Vezljivost tega samostalnika je dokaj zanimiva, z različnimi predlogi samostalnik dobiva nov pomen hkrati pa se mnogo ljudi ne zaveda, da en predlog nikakor ne sodi blizu »projekta«.

projékt -a m (ẹ̑)
1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt
2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, območje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt
♦ arhit. glavni projekt glavni načrt
// izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu
3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu
4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona

Pravilni predlogi ob projektu

Korpus Gigafida 2.0 izpričava, da v slovenščini pred projektom večinoma stojita predloga pri in v.

Po SSKJ predlog pri (1) pomensko izraža navzočnost ali delo, udejstvovanje (SSKJ: sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju), predlog v (2) pa področje delovanja ali nastopanja, če gre za abstraktni samostalnik (SSKJ: delati v administraciji, turizmu).

Tako dobimo slovnično neoporečne zveze kot so:

  • pri projektu delamo, sodelujemo, pomagamo, vztrajamo, tudi
  • v projektu sodelujemo (npr. mesto Radovljica sodeluje v projektu Venerina pot),
  • pri ali v projektu smo udeleženi. Gre za izražanje sodelovanja ali udeležbe.
Diverse group of business people collaborating in an office setting. They engage in teamwork and discussion, working together on laptops.
Foto: jacoblund iz iStock

Napačen predlog pred projektom

Kaj pa kadar delamo na projektu? To s slovnične perspektive ne gre. Raba predloga na je nevtralna, če samostalnik označuje nekaj prostorskega (delati na področju turizma, delati na kmetiji, terenu, polju, radiu … na banki, občini).

Vendar vsi vemo, da neredko vidimo ali slišimo, da nekdo dela na nečem, kar ni prostorsko. Takšna raba se večinoma pojavlja v publicističnih besedilih, predvsem na spletu. V lektoriranem gradivu pa je veliko redkejša.

Zakaj torej uporabljamo na?

Predlog na izhaja kot kalk iz angleščine in nemščine, saj je njihov »delati pri projektu« res »working on a project« oziroma »an einem Projekt arbeiten«. Takšnemu dobesednemu prevajanju se reče kalkiranje.

V angleščini sta predloga on in at ločilna, saj working on a project izraža neposredno vključenost osebe v projekt, medtem ko working at a project kaže na posredno vključenost. V slovenščini se ta razlika izgubi.

Poleg tega je takšna raba samostalnika projekt nekako tuja slovenščini. Če besedo nadomestimo s svojo sopomenko iz prvega slovarskega pomena, torej načrt, se nam vsem sliši čudno reči, da delamo na načrtu. Načrt ustvarjamo, izdelujemo, sodelujemo pri njem itd. Prav tako gradimo gradbeni projekt, načrtujemo gradbeni projekt, financiramo projekt.

Bales of Turkish Lira banknotes in the bank in front of the cash register
Foto: idil toffolo iz iStock

Predlog na lahko potencialno izraža intenzivno ukvarjanje z nečim, kot bi bil primer delati na sebi. Strinjamo se, da pri ali v v tem primeru nista primerna, hkrati pa razumemo tudi, da tukaj na ne pomeni prostora.

Težava s predlogom na pravzaprav nastane zaradi neprimernega glagola delati. Kot vidimo na primerih v slovarskem izpisku ali primerih, ki se jih spomnimo sami, bi le redko vezali projekt z delati.

Če si želiš pisati še bolje, ali se kdaj znajdeš v negotovosti, kako je bolj pravilno pisati, lahko uporabiš spletno lektorico Amebis Besano. Pregledala bo tvoje besedilo, ti popravila napake in postavila vejice. Z njo pa si lahko pomagaš tudi spregati in sklanjati. Plačljiv program Amebis Besana pa bo kos daljšim besedilom in popravil še več napak. Piši bolje z Amebis Besano!

Mladinski vrhunec v Breginju: 70 let planinske orientacije, novi državni prvaki

Group of young active hikers with backpacks walks uphill in mountains at sunset
Foto: molchanovdmitry iz iStock

V Breginju in okolici je potekalo državno planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT Kobarid 2025), katerega izvedbo je organiziralo Planinsko društvo Kobarid pod okriljem Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije.

Ob 70. obletnici planinske orientacije v Sloveniji

Dogodek je zaznamoval jubilej – 70. obletnico tovrstne orientacije v Sloveniji. Tekmovanje je privabilo kar 69 ekip in 280 tekmovalcev iz šestih orientacijskih lig, od osnovnošolskih ekip do članov društva in družin.

Tekmovalci so se pomerili v devetih kategorijah – A (učenci do 6. razreda) do I (odprta kategorija). Zmagovalne ekipe so zastopale PD Žalec, PD Poljčane, PD Velenje in PD Vitanje. Prve tri ekipe v kategorijah B, C, D in E so se uvrstile na balkansko tekmovanje (IMOC) jeseni.

Tekmovanje ni bila le športna preizkušnja, temveč tudi intelektualno-izobraževalna. Pomembno vlogo je imelo planinsko znanje – izdelava vozlov, prva pomoč, orientacija, poznavanje rastlin in zgodovine Breginjskega Kota. Dvodnevno tekmovanje je zaznamovalo spremenljivo vreme z dežjem in točo, ki je udeležencem predstavljalo dodatno preizkušnjo vzdržljivosti in orientacijske spretnosti.

SPOT Kobarid 2025 je utrdil našo dolgoletno orientacijsko tradicijo, spodbudil učenje in vzajemno povezanost ter pokazal, da orientacija ostaja vitalen del planinske šole in ljubezni do gorskega sveta.

Le 10 % oglasov študentskega dela objavljenih po minimalni postavki

Portrait of young smiling female waitress in an apron holding clipboard in hands, standing in front of counter in coffee shop. Food service occupation, part time job for students, staff, work concept
Foto: Valeriy_G iz iStock

Poletje ni le čas počitnic, temveč tudi obdobje, ko se v Sloveniji opravi največ študentskega dela. Številni dijaki in študenti izkoristijo čas brez predavanj in šolskih obveznosti za pridobivanje delovnih izkušenj, dodatnega zaslužka in kompetenc, ki jim pomagajo na poti v samostojno življenje. Stanje na trgu dela se za mlade izboljšuje, to vidimo pri višji urni postavki, več pravicah in zavedanju delodajalcev, da je študentsko delo izredno pomembno.

Poletje prinese tudi največ dela

Po podatkih e-Študentskega servisa se v tem času delo opravlja najbolj intenzivno, letošnje leto pa je zaznamovala tudi rast urne postavke – ta trenutno znaša 9,32 evra bruto, kar je 10 % več kot lani.

Kljub manjšemu številu objavljenih del – približno 10 % manj kot preteklo leto – pa je povpraševanje delodajalcev še vedno visoko, predvsem za dela, povezana s strokovnimi znanji in kompetencami.

Največ študentskega dela se opravi na področjih, kot so prodaja, administracija, gostinstvo, turizem in fizična dela. Vedno bolj pa raste tudi povpraševanje po študentih s strokovnim znanjem s področij, kot so računalništvo, digitalni marketing, elektrotehnika, zdravstvo in podobno.

Modern Medical Research Laboratory: Portrait of Latin and Black Young Scientists Using Microscope, Digital Tablet, Doing Sample Analysis, Talking. Diverse Team of Specialists work in Advanced Lab
Foto: gorodenkoff iz iStock

Kje in kaj študenti delajo?

Podjetja najtežje zapolnijo pozicije za preprosta dela, kot je strežba, medtem ko vse pogosteje iščejo študente za bolj specializirana področja. Medtem ko podjetja iščejo mlade s specifičnimi znanji, študenti sami vse pogosteje dajejo prednost delom, ki jim omogočajo dolgoročne koristi: povezavo s študijem, možnost zaposlitve in razvoj kompetenc.

Med najbolj pogostimi oblikami študentskega dela pa najdemo:

  • delo v prodaji in s strankami,
  • administrativna opravila,
  • strokovna dela (IT, zdravstvo, kemija, inženiring),
  • delo v gostinstvu in turizmu,
  • fizična dela (pakiranje, skladiščenje, vrtnarjenje).

Plačilo – ključni dejavnik

Povprečna bruto urna postavka za študentsko delo je trenutno 9,32 evra, kar pomeni, da so najbolj iskana dela tista, ki ponujajo več kot zakonsko določeni minimum (7,34 evra bruto). Zanimivo je, da je le 10 % oglasov za delo objavljenih po minimalni postavki, večina teh del pa se težko zapolni – razen če vključujejo specifične pridobitve za kariero.

Za primerjavo: povprečna urna postavka v Sloveniji leta 2024 je znašala 8,72 evra, kar je za 21 % več od minimalne. Ta razkorak pomeni pritisk na delodajalce, ki bodo morali za privabljanje mladih ponujati boljše pogoje – še posebej ob dejstvu, da so generacije mladih vse manjše.

Male And Female Students Looking At Car Engine On Auto Mechanic Apprenticeship Course At College
Foto: monkeybusinessimages iz iStock

Študentsko delo kot socialni korektiv

Po podatkih raziskave Mladi in trg dela, izvedene maja 2025 na vzorcu 7.523 mladih, kar 60,7 % anketiranih brez študentskega dela ne bi moglo študirati. Študentsko delo tako še vedno pomembno prispeva k dostopnosti izobraževanja, saj pomaga pri pokrivanju stroškov bivanja, prehrane, študijskih materialov in ostalih življenjskih potreb.

Študenti delo ocenjujejo kot ključno za:

  • izboljšanje življenjskega standarda (79,2 %),
  • pridobivanje delovnih izkušenj (78,1 %),
  • hiter in varen zaslužek (69 %).

Sistemska ureditev, ki omogoča hitro izplačilo prek študentskega servisa, predstavlja pomemben dejavnik varnosti za mlade, ki se z delom pogosto prvič srečajo.

Prispevek k pokojnini

Od leta 2015 se za študentsko delo plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se tudi študentsko delo že 10 let šteje v pokojninsko dobo.

Če študent opravlja delo v povprečju 2,5 meseca letno, si v petih letih študija zagotovi eno leto pokojninske dobe. To je pomemben korak k večji socialni varnosti mladih in spodbuda, da delo ni le kratkoročna rešitev, temveč tudi del dolgoročnega zavarovanja.

Male College Student Meeting With Campus Counselor Discussing Mental Health Issues
Foto: monkeybusinessimages iz iStock

Pridobljene pravice študentov

Pravice dijakov in študentov pri delu se v zadnjih letih močno približujejo tistim iz redne zaposlitve:

  • urejena je minimalna urna postavka (trenutno 7,34 € bruto),
  • plačani odmori za malico,
  • evidentiranje delovnega časa,
  • posebna zaščita za mladoletne delavce,
  • prepoved diskriminacije, določbe o delovnem času, odmorih in počitkih,
  • plačano uvajanje in obveznost spoštovanja oglaševane postavke.

To kaže, da je študentsko delo danes bolj kot kadarkoli prej formalizirano in zaščiteno, kar povečuje njegovo vrednost in varnost.

Študentsko delo kot vstopnica za zaposlitev

Prva znanstvena monografija o študentskem delu v Sloveniji, objavljena leta 2025, potrjuje dolgo zaznane trende. Kar 62 % mladih se po koncu študija zaposli prav pri enem izmed delodajalcev, kjer so že delali kot študenti. To kaže, da študentsko delo ni le začasna rešitev, temveč ključni element prehoda na trg dela.

Poleg tega omogoča gradnjo socialne mreže, ki odpira vrata do drugih priložnosti. Statistika pravi, da kar 90,3 % mladih hitro najde zaposlitev po študiju, kar je v veliki meri posledica prej pridobljenih izkušenj. Mladi pa so tudi izpostavili, da iščejo dobro plačilo, povezavo z njihovim prihodnjim delom in dober ugled delodajalca.

Koliko zvezd je v vesolju?

Night sky with milky way and huge amount of stars.
Foto: Alisa Trubnikova iz iStock

Ko ponoči pogledamo v nebo, vidimo tisoče svetlečih se pik, ki so nam znane kot zvezde. Vendar to, kar vidimo s prostim očesom, predstavlja le neznaten delček nepredstavljivega števila zvezd, ki obstajajo v vesolju. Vprašanje o njihovem številu je eno od najpogostejših in hkrati najzahtevnejših astronomskih vprašanj.

Izziv merjenja neskončnosti

Določitev natančnega števila zvezd v vesolju je praktično nemogoča naloga. Vesolje je tako obsežno, da ga v celoti ne moremo opazovati, poleg tega pa se nenehno širi. Astronomi zato uporabljajo različne metode ocenjevanja, ki temeljijo na opazovanjih in matematičnih modelih.

Najprej se osredotočimo na našo galaksijo, Rimsko cesto. Ta spiralna galaksija vsebuje med 100 in 400 milijard zvezd. To ogromno razliko v ocenah lahko pripišemo dejstvu, da se nahajamo znotraj galaksije, kar otežuje natančno štetje. Mnoge zvezde so skrite za kozmičnim prahom, druge pa so pretemne, da bi jih zaznali z našimi trenutnimi instrumenti.

Od galaksij do opazljivega vesolja

Naslednji korak je ocenitev števila galaksij v opazljivem vesolju. Sodobni teleskopi, kot je Hubbleov vesoljski teleskop, so razkrili, da obstajajo triljoni galaksij. Nedavne študije ocenjujejo, da se v opazljivem vesolju nahaja vsaj 2 triliona galaksij, čeprav nekateri raziskovalci menijo, da je to število morda še višje.

Če kombiniramo povprečno število zvezd v galaksiji z ocenjenim številom galaksij, pridemo do osupljive številke. Astronomi ocenjujejo, da se v opazljivem vesolju nahaja med 10^22 in 10^24 zvezd. To pomeni število z 22 do 24 ničlami – številka, ki je tako velika, da presega človeško razumevanje.

Galaxy and bright stars in deep space. Galaxy Andromeda circle. Nebula and spiral galactic. Sci-fi wallpaper. Space fantasy collage with stars in sky at night.
Foto: dima_zel iz iStock

Primerjava z znanimi količinami

Da si lažje predstavljamo to astronomsko število, lahko naredimo primerjavo z znano količino. Če bi zvezde primerjali z zrni peska, bi jih bilo v opazljivem vesolju več, kot je zrn na vseh plažah Zemlje skupaj! Nekateri znanstveniki celo trdijo, da je zvezd več kot atomov v človeškem telesu.

Omejitve naših spoznanj

Pomembno je poudariti, da govorimo le o opazljivem vesolju – delu vesolja, ki ga lahko za zdaj vidimo z našimi teleskopi. To je sfera s polmerom približno 46,5 milijarde svetlobnih let, vendar celotno vesolje lahko sega daleč onkraj teh meja. Če je vesolje neskončno, kot predvidevajo nekateri kozmološki modeli, potem je tudi število zvezd neskončno.

Znanstveniki posneli najbolj oddaljeno jato galaksij doslej

Prihodnje raziskave

Z napredkom tehnologije in izgradnjo novih, zmogljivejših teleskopov bomo morda lahko natančneje ocenili število zvezd. Teleskop James Webb, ki je nadomestil Hubbleov teleskop, že prinaša nova spoznanja o najoddaljenejših galaksijah in najzgodnejših zvezdah v vesolju.

Čeprav verjetno nikoli ne bomo izvedeli točnega števila zvezd v vesolju, nam že današnje ocene kažejo, kako nepredstavljivo bogat je kozmos. Težko si je predstavljati, da vsaj ena izmed teh neštetih zvezd ne bi imela planeta z življenjem. Ob takšni misli se zaveš, kako majhni smo v primerjavi z neskončnim vesoljem – a prav zato je občudovanje narave, ki nas obdaja, še toliko večje.

Nintendo Switch 2 v Sloveniji že na voljo, a ga boste iskali zaman

Konzola Nintendo Switch 2.
Foto: on Nintendo

Novi Nintendo Switch 2 je v Sloveniji izšel 5. junija, a je bil že prvi dan praktično povsod razprodan.

Iz trgovske verige BigBang so sporočili, da so prejeli 200 kosov, ki so jih prodali v nekaj urah. Trenutno nimajo točne informacije, kdaj lahko pričakujejo naslednjo pošiljko.

Za Nintendo Switch 2 je povpraševanje noro

Veliko povpraševanje in omejena dobava sta povzročila, da je konzolo zdaj zelo težko dobiti po redni ceni. Na spletu se že pojavljajo ponudbe preprodajalcev z bistveno višjimi cenami, zato strokovnjaki svetujejo previdnost in predvsem potrpežljivost, če želite prihraniti nekaj denarja.

Če konzole še niste uspeli kupiti, je najverjetneje najbolje, da počakate nekaj tednov ali mesecev, ko se zaloge stabilizirajo. Nintendo medtem sporoča, da se trudijo povečati proizvodnjo.

Zaloge so namreč trenutno omejene po vsej Evropi, tudi pri velikih prodajalcih kot je Amazon.

Ali so svetovalci za cepljenje finančno podprti? Tako meni ameriški minister Kennedy

Vaccine Production Facility. Medication Manufacturing Process. Glass Vials with Orange Caps on Conveyor Belt. Medical Ampoule Production Line at Modern Pharmaceutical Factory.
Foto: SweetBunFactory iz iStock

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši je v ponedeljek nepričakovano razrešil vseh 17 članov svetovalnega odbora ACIP (Advisory Committee on Immunization Practices), ki svetuje Centru za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) o imunizaciji.

Po navedbah Kennedyja naj bi bil odbor preplavljen s konflikti finančnih interesov in ni več deloval neodvisno, temveč kot »rubber stamp« farmacevtskega lobija.

Kennedy se je v članku za Wall Street Journal zgovorjal na zaupanje javnosti in napovedal imenovanje novih članov, ki naj bi delovali strokovno in transparentno. Naslednji sestanek odbora, predviden konec junija, naj bi že potekal z novimi člani.

Poseg je sprožil ostre kritike: predstavniki AMA, CDC in nekdanji člani odbora so opozorili, da je to redko in potencialno škodljivo poseganje v javno zdravje, saj lahko ustvarja negotovost glede cepilnih priporočil, a Kennedy pravi, da so skrbi odveč.

Brutalno umoril svoje tri hčerke, zdaj je za nekdanjega vojak razpisana celo nagrada

Teddy bear lies on the road
Foto: Sinicakover iz iStock

V ameriški zvezni državi Washington poteka intenzivna iskalna akcija za 32-letnim Travisom Calebom Deckerjem, nekdanjim vojakom, ki je osumljen umora svojih treh hčerk, starih 5, 8 in 9 let.

Policija je deklice 2. junija našla mrtve v kampu v gorovju Cascade. Bile so zvezane z vezicami, obraz pa jim je prekrivala plastična vrečka – vse kaže, da so umrle zaradi zadušitve.

Decker je z deklicami izginil že 30. maja, ko jih po zadnjem stiku z materjo ni vrnil domov. Njegovo vozilo so kasneje našli v bližini kampa s sledmi krvi na zadnjih sedežih. Zaradi njegovega vojaškega znanja in izkušenj oblasti opozarjajo, da je lahko zelo nevaren in sposoben daljšega skrivanja v naravi.

Iskanje vodi policija v sodelovanju z zveznimi agenti, nacionalno gardo in reševalnimi ekipami.

Razpisana je nagrada v višini 20.000 dolarjev za informacije, ki bi pripeljale do njegove aretacije. Oblasti javnost pozivajo k previdnosti – če ga kdo opazi, naj takoj obvesti policijo, saj ga nikakor ne sme poskušati ustaviti sam.

Še na enem odseku dolenjske avtoceste čez poletje vožnja po enem pasu

Typical scene during rush hour. A traffic jam with rows of cars.  Shallow depth of field.
Pri Novem mestu bo promet potekal po enem pasu Foto: alexandragl1 iz iStock

Na dolenjski avtocesti poteka obnova voziščne konstrukcije viadukta Jelše, zaradi česar je promet med priključkoma Novo mesto vzhod in Kronovo močno omejen.

Pri Kronovem do konca julija vožnja po enem pasu

Dela bodo trajala vse do 29. julija 2025, v tem času pa bo promet v obe smeri potekal le po enem pasu.

Gre za pomemben infrastrukturni poseg, saj je viadukt Jelše zaradi dotrajanosti potreboval celovito prenovo. Prometni režim bo prilagojen tako, da bo zagotovljena čim večja varnost tako za delavce kot za voznike.

Uporabnikom avtoceste priporočajo dodatno previdnost in spremljanje prometnih obvestil. Možni so zastoji, zlasti ob prometnih konicah, zato se svetuje uporaba alternativnih poti ali načrtovanje z več časovne rezerve.

Dars ob tem voznike prosi za potrpežljivost in razumevanje med izvajanjem nujno potrebnih del.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.