Stres, naš sovražnik vsepovsod!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Tesnoba, nemir, tečnost, nespečnost, “zateženost” …, vas pestijo takšne težave? Si želite, da bi bilo tega konec pa ne veste kako? Ste razdražljivi, jezni, depresivni? Ne veste, kaj vam je. Odgovor na vaše težave se skriva v imenu stres!

Kaj sploh je stres?

S stresom se človeški organizem odziva na sovražnike, ki se skrivajo v neposrednem okolju. Ti sovražniki so nekakšni dražljaji iz okolja, in sicer ropot, žalost, vpitje, blisk, bolezen. Tako se naše telo pripravi na nekakšen boj s temi dražljaji in vse to se kaže v obliki stresa. Odzivu telesa pravimo “alarmna reakcija” oz. “boj ali beg”. In kaj se v tistem trenutku dogaja v našem telesu? Pospešeno je dihanje, delovanje srca, dvigne se nam krvni tlak, poveča se tudi pozornost, budnost in previdnost, obenem pa se nam posledično zmanjša apetit in občutek za bolečino.

V današnje hitrem tempu življenja je stres naš vsakdanji spremljevalec. Ta današnji način življenja nam narekuje ritem in od nas zahteva maksimum ali pa še veliko več. Če se s tem srečujemo vsak dan, se ta stres lahko kaj hitro spremeni v kronični stres, le-ta pa vodi do nastanka številnih bolezni, depresije, alkoholizma ali celo do motenj hranjenja.

Stres je lahko zelo škodljiv v primeru, ko zaradi njega zbolimo. Ne boste verjeli – lahko pa je celo koristen. Ljudje neko količino stresa celo potrebujemo; prav zaradi minimalnega stresa človek živi polno in izpopolnjeno življenje.

Kako odgnati stres?

Stresu se lahko v veliki meri izognemo prav s telesno aktivnostjo. Velikokrat nam pomagajo tudi razni čaji, da se sprostimo in odmislimo vsakdanje težave. Obiščete lahko tudi kakšno masažo, kavo, greste plavat, sovražnica stresa pa je tudi savna. Študentje, konec tedna po napornem študiranju si privoščite oddih, ki vas sprosti, saj si boste le tako nabrali novih moči za naslednji teden.


“Stres nasveti”:
– jejte zdravo in uravnoteženo prehrano;
– bodite telesno aktivni;
– izberite vam najljubšo rekreacijo;
– zabava in delo v pravi meri sta dobri odločitvi;
– naspite se, pustite študij pozno v noč;
– dajte čim več nase in si privoščite sprostitev;
– čim manj: alkohola, nikotina in kofeina;
– ne ustrašite se stresa, temveč ga spoznajte in se borite z njim;
– imejte radi sebe, ljudi in svet;
– stvari, ki se jih ne da spremeniti, vas ne smejo vreči iz tira;
– ugotovite v kolikšni meri vam stres koristi in to izkoristite pri vaših ciljih.

Študentje v stresu!
Največkrat so prav študentje žrtve hudega stresa, saj se ne znajo z njim spopasti na pravi način. Velikokrat je stres prisoten med samim študiranjem, predavanji, največkrat pa prav med izpitom. In kako obvladovati stres pred testom? Pomembno je, da greste na izpit dobro pripravljeni. Bodite samokritični in ugotovili boste, kdaj ste pripravljeni in kdaj ne. Noč pred samim izpitom pustite knjige in se dobro naspite, bedenje pozno v noč ne bo obrodilo sadov. Po napornem študiranju si večkrat privoščite športne aktivnosti, ki vas bodo razbremenile. Testa se lotite pozitivno, samozavestno naravnani, učili ste se in zagotovo si zaslužite nagrado. Nikoli, ampak res nikoli ne pojdite na izpit lačni, saj veste, če ste vi lačni, so lačni tudi vaši možgančki. Ko vam bo profesor dal še zadnja navodila, globoko zadihajte, se sprostite in zmaga bo prišla sama od sebe, no, če ste se le učili.

                                                                                                                               Tjaša Kržišnik

PUB CRAWLING – ODKLOP V SREDIŠČU LJUBLJANE!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

8. oktobra leta 2008 se je v beli Ljubljani zgodil Pub crawling, ki so ga pripravili študentje Pravne fakultete (PF) in Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI).

Najprej pojasnimo termin Pub crawling – to je, če sledim “uradni” definiciji, zabavni dogodek, pri katerem skupina ljudi v eni noči obide več lokalov.
Upravičeno bi (vsaj nekateri izmed nas) ob taki skopi definiciji lahko rekli – pa kaj, to mi počnemo vsak dan?!
Da bi preprečili take nesporazume, so se organizatorji iz Pravne fakultete in Fakultete za računalništvo in informatiko odločili, da to definicijo razširijo in napravijo bolj zanimivo.

Njihova definicija se je tako glasila:
6 ekip, 6 lokalov, 6 različnih pijač, 6 odtrganih nalog in le 1 zmagovalec!

V svojo zabavno prireditev so vključili Lan pub (kjer so pili Travarico), Ladjico (kjer so si privoščili špricer), Mačka (kjer so žejo gasili s Cynarjem), Café Premier (kjer so “tolkli” tequilo), Skelet (kjer so si privoščili modri koktajl) in pa Guinness pub (kjer so si zaželeli nič drugega kot Guinness pivo). Želeli so vključiti tudi Rožo in Café Romeo, vendar so jim tam dali bolj ali manj jasno vedeti, da njih tovrstno sodelovanje v študentskem družabnem življenju pač ne zanima. Škoda. Organizatorji pa se kljub temu niso pustili zmesti. To se je izkazalo za odlično odločitev, ker so jih v vseh ostalih lokalih prijazno in gostoljubno sprejeli, kar je prireditev naredilo še boljšo.

Ko so pravniki in računalničarji odštevali sekunde do začetka prireditve, se je na zbirni točki zbralo kakih 50 tekmovalcev, ki so vsi napovedovali svojo gladko zmago.

Na poti do nje pa se jim ni cedilo med in mleko (kljub temu pa so se zelo zabavali in tudi žejni niso ostali), saj so se morali spopasti s težavnimi nalogami. Med njimi lahko izpostavimo erotični ples v Guinness pubu, plesanje “račk” v Mačku, hojo v slogu pingvinov vsakič, ko so želeli prečkati Ljubljanico (to pa so morali storiti vedno, ko so menjali lokal, če so želeli zbrati čim večje število točk) in pa nekajminutno popolno tišino v Lan pubu.

Tekmovalci so se odlično zabavali, ob tem pa niso trpeli zaradi dehidracije. Ker pa je bila tekma kljub vsemu trda in neizprosna in je zmagovalec lahko samo eden, so le-tega na zaključni točki točno ob polnoči na Kongresnem trgu tudi izbrali in razglasili.

Zmagala je ekipa iz Medicinske fakultete.
Mislim, da se za naše zdravje v prihodnosti ne gre bati. Vseeno pa pri naslednjem obisku zdravnika bodite pozorni, da razkužilo, ki je sicer namenjeno za rane, ne bo končalo kje drugje.

Zbrali smo tudi nekaj mnenj o PUB CRAWLINGU:

– Siniša GRUBOR (Fakulteta za računalništvo in informatiko):

“Pub crawling je bil predvsem pozitivna izkušnja. Prvič sem se udeležil take oblike zabave in ocenjujem jo kot zelo dobro. Bistvo samega dogodka ni pijančevanje, kot to morda zveni, ampak predvsem zabava na malce drugačen, izviren način. Vseeno pa je dejstvo, da mora biti udeleženec pub crawla malo bolj odprta in nesramežljiva oseba, kajti drugače se lahko med kakšno nalogo zlahka znajde v kočljivi situaciji. Kljub temu pa so takrat s tabo tvoji “soigralci”, ki ti lahko pomagajo.
Dobra stran pub crawla je bila tudi ta, da smo sodelovale različne fakultete (FRI, MF, PF), kar je omogočilo študentom, da se med seboj spoznajo in povežejo.
V bodoče upam, da bomo pripravili se kakšen pub crawl in vabim vse, ki jim zadeva deluje vsaj kanček zanimiva, da se ga udeležijo.”

– Lina MATJAŠIČ (Pravna fakulteta):

“S kolegicami smo se prijavile na Pub crawling, ker je bilo to za nas nekaj novega. Pritegnil nas je program, ki je bil zelo izviren in prav super se je bilo en večer zabavati na malo drugačen način.
Razvrščeni v ekipe smo, oblečeni v modre majice, hodili od lokala do lokala, v vsakem spili drugo pijačo, opravljali naloge, čez mostove hodili kot pingvini. Ljudje so nas opazovali z zanimanjem, kaj vendarle počenjamo …
Čeprav smo med seboj tekmovali, nam je bilo na koncu prav vseeno, kdo je zmagal, saj smo se prav vse ekipe imele SUPER in menim, da bi moralo biti takih inovativnih zabav več, še posebej v času zatona ljubljanskih žurk!”


Blaž Božnar

Videospoti na enem mestu

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Televizija, na kateri iz leta v leto vse več čebljajo in vse manj pojejo, je končno stopila v korak s časom in odprla novo spletno destinacijo www.mtvmusic.com, ki bo spletnim pohodnikom ponujala ogromno bazo videospotov na enem mestu.

*kreh*Youtube*kreh*, slišimo nekoga zakašljati v zadnji vrsti? Če res, upravičeno, kajti prvo vprašanje, ki se poraja ob tako poznem nastanku tovrstne MTV-jeve spletne strani, je, kaj nam bo pravzaprav ponujala, česar nam že ne nudi Youtube in kopica drugih podobnih spletišč? V tem zgodnjem trenutku, količinsko gledano, nič pretresljivega. MTV Music ali MTvM (“Music Television Music” ne zveni ravno najbolje) doslej ponuja slabih 30.000 posnetkov in dobrih 5.000 izvajalcev, obljubljajo pa, da bo pridruževanje novih primerkov na dnevnem redu. Tako kot na Youtubu je tudi pri njih na voljo možnost vstavitve videov na osebno spletno stran ali blog, kar bo, glede na neustavljivo željo mnogih, da jasno in glasno izražajo svoj okus za glasbo, nedvomno priljubljena in razširjena funkcija. Ker je ustvarjanje zdrave, aktivne in predvsem zveste skupnosti najbolj zaželen cilj vsake moderne spletne strani, se bodo v to smer seveda trudili tudi na MTvM. Dodali so podstrani, namenjene specifičnim glasbenim žanrom, registriranje pa omogoča komentiranje posnetkov (ah, kot bi splet že ne bil prepoln povečini neumnih komentarjev) in interakcijo z ostalimi ljubitelji glasbe. Klasika, skratka. 

Zbirka videospotov pokriva mnoga desetletja in ogromno žanrov (vseeno bo veliko poslušalcev specifičnih (pod)žanrov in pripadnikov glasbenih subkultur nedvomno nergalo nad trenutnim pomanjkanjem njim ljubih videospotov), ne preseneča pa, da so v tem trenutku najbolj popularni seveda, hja, popularni komadi. Kakovost videa je v primerjavi z variabilno ponudbo Youtuba dobra (beri: povprečna), zvok prav tako. Iskanje je v tem trenutku žal omejeno le glede na izvajalce oziroma naslove (komu mar za režiserje, kaj?), je pa spletna stran prijetno pregledna, prijazna tudi do spletno manj razgledanih uporabnikov in, vsaj za zdaj, brez številčnih in vsiljivih reklam. Lepo je videti, da njihova mlada baza podatkov že ponuja raznorazne intervjuje, veselimo pa se tudi nadaljnjega bogatenja vsebine s še več kakovostnimi posnetki s koncertov in podobnimi, z glasbo povezanimi, video materiali. Od MTV-ja v prihodnjih letih navsezadnje upravičeno pričakujemo nič manj kot najbolj obsežno zbirko tovrstnih vsebin na internetu.

To pa so tudi glavne potencialne prednosti, ki jih ima MTvM napram Youtubu glede videospotov: specializiranost, izkušnje in med mlado in tudi že malo manj mlado populacijo znano ter uveljavljeno ime. Lastnik MTV-ja je gigant Viacom, ki je proti Youtubu oz. Googlu zaradi kršenja avtorskih pravic že pred časom vložil odmevno, zaenkrat še nerazrešeno tožbo, tako da bo bitka še zanimiva. Četudi pustimo ob strani nekoliko (pre)pozen nastop na zdaj že brsteči multimedijski spletni sferi in primerjave s številčno konkurenco, je MTV Music gotovo blagoslov za vse tiste ljubitelje te legendarne televizije, ki jim posedanje pred njihovim, vse bolj z oglasi, oddajami in podobnim balastom natlačenim, programom že konkretno preseda. Dobrodošel v novo tisočletje, MTV.

POMOČI (NE)POTREBNI?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Nazadnje mi je prijatelj pripovedoval, kako ima zoprno sodelavko, saj ga konstantno “spravlja v red” in ga sploh ne posluša. Ne ve sicer, zakaj ima tako potrebo, da pomaga drugim, ampak ona resnično želi zanj narediti vse. Vedno mu je pripravljena pomagati, vedno mu “stoji ob strani” in kadarkoli on izpostavi kakšen problem, mu ona nemudoma strese iz rokava tri rešitve oz. bolje rečeno vsiljuje te rešitve. Poleg tega pa iz vsake “muhe naredi slona”, saj vsakič naredi cel projekt iz njunega pogovora. Nemalokrat on želi samo to, da ga nekdo posluša, a na njegovo žalost tega ne dobi in mu je na koncu žal, da je sploh pojamral.

Moram priznati, da mi situacija ni bila tuja. Neštetokrat sem se znašla ali v eni ali v drugi vlogi. Včasih so mi ljudje o nečem govorili, jaz sem pa v glavi že sestavljala možne rešitve in jim jih hitro poskušala predstaviti, saj sem bila prepričana, da si ljudje želijo mojo pomoč in da sem to dolžna nuditi. Ko mi oseba ni pokazala zadovoljstva ob tem, sem se velikokrat jezila, češ saj se sploh noče potruditi, da bi mu bilo bolje, a bila sem v veliki zablodi. Istočasno sem se tudi nemalokrat znašla v obratni vlogi, ko sem resnično morala določene stvari “spraviti iz sebe” in ob tem samo imeti dobrega poslušalca, pa mi je potem ta nudil ne vem kakšne nasvete in rešitve in sem se počutila tako nerazumljeno in po drugi strani zavrnjeno. Ko sem mu to poskušala povedati, je reagiral užaljeno v smislu, saj sem samo hotel pomagati, ti mi pa tako vračaš, z nehvaležnostjo. Kako torej vedeti, kdaj je prava mera? Kako vedeti, kdaj želimo pomagati, pa čeprav nas niti približno ni nekdo zato prosil, kdaj pa nas resnično prosi za pomoč?

Ljudje smo včasih zelo zapletena bitja. Življenje pa je tudi včasih precej zapleteno. Pa še ko bi lahko stvari malo poenostavili, jih zelo radi zakompliciramo. Nekako se mi zdi, da se delimo na dve vrsti. Prvi so tisti, ki jemljejo stvari enostavno, seveda temu bi mnogi zelo hitro rekli “po kmečk”. Na drugi strani so pa tisti, ki tudi iz najmanjšega problemčka naredijo veliki problem, tako imenovani “filozofski misleci”, ki vidijo svet nekoliko globlje. Ali res v vsem obstaja nek globlji pomen, ki ga je le treba izbezati in ga dojeti? Dokler ga ne dojamete, je pa vse brez smisla.

Sama pomoč drugim je lepo in hvalevredno dejanje, nujno je pa tudi vedeti, da je smiselno pomagati le tistim, ki so vas za pomoč prosili in so jo pripravljeni sprejeti. Na ta način se izognemo vsiljevanju neke svoje volje in marsikateri slabi volji ali celo konfliktu. Ko želimo na vsak način in pod vsako ceno pomagati, lahko s tem trošimo energijo in slabimo odnos. Ta oseba lahko začne svoje probleme držati zase in se izogibati govorjenju o njih, saj ima občutek, da jo tako ali tako ne razumete. Istočasno pa, ko takšnim ljudem “pomagate”, doživljate, da vam za pomoč niso hvaležni. “Saj mu hočem le dobro!”, reče marsikdo.
Namesto da smo vedno storilnostni, usmerjeni v učinkovito pomoč, se raje naučimo biti dobri poslušalci. Namreč, ko nekomu dajemo nasvete v stilu, da mu ponujamo rešitve, mu s tem sporočamo, da jih sam ni sposoben najti. S tem lahko nekdo doživlja situacijo, kot da smo v vlogi starša, ki mu naroča, kaj naj stori.
V takih situacijah gre velikokrat za to, da ne sprejemamo neprijetnih čustev kot normalnih, zaželenih. Neprijetna čustva nas opozarjajo na neko neravnovesje, ki je nastalo. Opozarjajo nas, da se nastali spremembi moramo prilagoditi. Torej so popolnoma koristna. Nemalokrat ljudje ne sprejemamo teh čustev in smo prepričani, da če ne pokamo od sreče, je z nami nekaj hudo narobe. Tako tisti, ki imajo problem in se ob tem ne počutijo prijetno, na nek način pričakujejo, da jim bo nekdo pomagal, ampak mogoče samo s poslušanjem in se bodo počutili bolj prijetno. Na drugi strani pa so tisti, ki tudi pričakujejo, da ne smete biti slabe volje in vam je treba nemudoma pomagati. Tako se zapletemo v krog svojih prepričanj in čustev in pozabimo drug drugega poslušati. Vsak iz svojega dobrega namena in želje po boljšem počutju posega v zasebnost drugega. Lahko pa, da oseba ne misli, da je z njo nujno nekaj narobe, ampak ima samo potrebo o tem govoriti. Kar potrebuje, je nekdo, ki jo bo poslušal. Ker pa smo tako obremenjeni s svojo potrebo pomagati drugim, ker se ne smejo počutiti slabo, jih ne slišimo, kaj želijo.

ŠOU Svetovalnica

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Pozdravljeni!
Sem študent tretjega letnika Fakultete za družbene vede in vse do letošnjega študijskega leta sem prejemal republiško (po novem državno) štipendijo. Letos so mojo vlogo zavrnili, ker je naš dohodek na družinskega člana za 38 evrov večji od predpisanega cenzusa. Sedaj ne vem, kaj naj naredim, kajti ta štipendija mi je vsaj malo olajševala moje finančno stanje. Zanima me, kako naj se lotim pisanja pritožbe oz. ali se je sploh smiselno pritoževati v mojem primeru. Najlepša hvala za vaš odgovor.

Živjo!
Najprej naj te opozorimo, da se vse prošnje za državno štipendijo letos presojajo po pravilih Zakona o štipendiranju (in njemu podrejenega Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij) in gredo v pristojnost odločanja Centrov za socialno delo (oz. na drugi stopnji pritožbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve). Tako bi že na začetku za odgovor na tvoje vprašanje, ali je pritožba sploh smiselna, morali najprej pogledati, ali so bile kakorkoli kršene določbe tega zakona oz. pravilnika.
Sam postopek v zvezi z odločanjem o dodelitvi pravice do državne štipendije je upravni postopek, kot ga opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in zato se za vsa dejanja v tem postopku (sestavina odločb, pravica do pritožbe, potek rokov …) upoštevajo določbe tega zakona. Pri pritožbi se lahko tako vedno sklicuješ le na pritožbene razloge, kot so določeni v 237. členu ZUP-a, in sicer:
– nepopolna ali napačna ugotovitev dejanskega stanja (Primer: CSD je pri izračunu cenzusa upošteval nek dohodek, ki pa ga dejansko nisi prejemal, ali pa je nepravilno ugotovil višino nekega dohodka; smiselno enako tudi, če je CSD nepravilno ugotovil število družinskih članov.);
– kršitev pravil upravnega postopka (Primer: Tvoja odločba o štipendiji ne vsebuje vseh sestavin, kot bi jih morala imeti po 210. in naslednjih členih ZUP-a; npr. obrazložitve, pravnega pouka …);
– napačna uporaba materialnega predpisa oz. neuporaba predpisa, ki bi moral biti uporabljen (Primer: CSD ni pravilno uporabil določb Zakona o štipendiranju, Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij …).
To so torej vsebinski razlogi za pritožbo. Če dejansko ni bilo nobenih omenjenih nepravilnosti, potem na žalost ni nobenih pravih razlogov za pritožbo. To, da presegate cenzus le za nekaj evrov, žal ne bo šlo skozi …

V kolikor obstaja razlog za pritožbo, si bomo v naslednji štveilki revije Študent, pogledali še oblikovno plat pritožbe!

 


 

Visoko šolstvo v luči prava in politike

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

O tesnih vezeh med pravom in politiko se v javnosti pogosto razpravlja, a nikoli tako zagreto, kot v pred- in povolilnem času. Na Dnevih slovenskih pravnikov 2008, ki so potekali v Portorožu od 16. do 18. oktobra letos, se je okrogle mize z naslovom Pravo in politika udeležilo na stotine slušateljev. Politika namreč pomembno vpliva na sicer strokovno pripravljene predloge zakonov – tudi visokošolskega. Poglejmo, kako visokošolsko zakonodajo vidi Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi RS za mandat 2008-2012 …

V pričakovanju sprememb visokošolske zakonodaje
Zakon o univerzi, nova zakon o visokem šolstvu in zakon o raziskovalni dejavnosti, resolucija o razvoju visokega šolstva do leta 2020 – pravnih novosti bo menda na pretek. Med drugim naj bi vzpodbudili vpis na naravoslovno-tehnične in druge deficitarne študije ter razvijali interdisciplinarnost in povezave med znanstveno in gospodarsko sfero.

Kakovost na prvem mestu
Pričakujemo lahko prizadevanja za “okrepitev in razvoj odličnih univerz in drugih visokošolskih ustanov”, in sicer s pomočjo podrobne analize bolonjskega sistema, zlasti pa uvedbe agencije za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja, ki bo vključena v evropsko mrežo (ENQA) ter evropski register tovrstnih agencij (EQAR). Nadomestila bo naloge sedanjega Sveta RS za visoko šolstvo in jih “izvajala na višji ravni”. K dvigu kakovosti študija pa naj bi pripomoglo tudi zmanjšanje števila študentov na visokošolskega učitelja.

Še naprej redni študij brez šolnin
Poleg avtonomije visokošolske, raziskovalne in znanstvene dejavnosti bo v ospredju tudi vprašanje financiranja visokega šolstva. Šolnin za redni študij ne bo, status izrednega študenta naj bi se izboljšal, v načrtu so tudi mehanizmi bonusov in malusov za redno in izredno šolanje, da bi študentje svoje študijske obveznosti opravljali v skladu s predpisanimi roki.

Jezikovna novost na obzorju?
Na konkurenčnost programov bi lahko pomembno vplivala možnost vzporedne uvedbe svetovnega, evropskega jezika na visokošolskih institucijah, ki jo ima koalicija namen proučiti. Tuji jezik naj bi se uporabljal kot predavateljski, študijski ter znanstveno-strokovni jezik.

Oživitev projekta NUK II
Obljublja pa se tudi pospešitev izgradnje nove univerzitetne knjižnice, NUK-a II, “vključno z izdelavo razpisa novega mednarodnega natečaja za izdelavo novih načrtov”. Ambiciozni načrti so seveda še – tako kot se spodobi!

Martina Srblin

O ustanavljanju novih univerz z rektorjem Univerze na Primorskem

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Dr. Rado Bohinc: “Čim prej moramo sprejeti zakon o univerzi!”
Razprava za in proti ustanavljanju novih univerz, zlasti v luči problematike (pomanjkanja) kakovostnih meril, še nikoli ni bila tako goreča kot zadnje tedne, ko smo dobili peto slovensko univerzo. Toda Nova univerza nikakor ni doživela vsesplošne dobrodošlice …

Nasprotovali ste ustanovitvi Nove univerze. Zakaj? Ste se, kot napovedano, skupaj z rektorico in rektorjem Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru pritožili na odločitev senata za akreditacijo? Ste uspeli izkazati pravni interes za ugovor oziroma v kateri fazi je postopek sedaj?
Nasprotovali smo zato, ker menimo, da Nova univerza ne izpolnjuje pogojev iz Meril za akreditacijo in iz zakona ter zato, ker so bile storjene napake v postopkih. Pravni interes smo utemeljili v ugovoru, ki pa še ni bil obravnavan.

V zvezi z ustanavljanjem (novih) univerz se pri nas kritizirajo nedodelana merila in menda slabo definiran postopek v senatu za akreditacijo. Prav tako se opozarja na dejstvo, da o delitvi državnega denarja univerzam v veliki meri odločajo migracije študentske populacije. Vse to naj bi vodilo do množičnosti in regionalizacije visokega šolstva, a žal na račun kakovosti. Vaše mnenje?
Menim, da moramo čim prej sprejeti nov zakon o univerzi in v njem pregledno določiti postopek nastanka in visoke kakovostne pogoje za ustanovitev univerze ali za preoblikovanje vanjo. Zakon mora potegniti kakovostno ločnico med univerzitetnim in ostalim visokošolskim izobraževanjem. Status študenta pa mora biti v zakonu, ki ureja visoko šolstvo, še naprej urejen enotno.

Koliko univerz – in predvsem kakšnih – pa potrebuje Slovenija?
Slovenija potrebuje predvsem kakovostne univerze. Njihovega števila ni možno niti potrebno načrtovati. Odvisno naj bo od razvoja kakovostnih akademskih zmogljivosti v državi, kadrovskih in ostalih. Napačno je ustanavljati nove univerze za vsako ceno ali zato, ker si je nekdo omislil neko številko. Na število univerz naj država vpliva z dodatnimi vlaganji v vrhunske visokošolske kadre in raziskovalno opremo ne pa s postavljanjem številk v resolucije.

Katere ukrepe bi bilo torej potrebno sprejeti, če bi si želeli zagotoviti kakovostno visoko šolstvo?
Poleg že omenjenih dodatnih vlaganj – za uvedbo bolonjske reforme država ni zagotovila nikakršnih dodatnih vlaganj – je nujen neodvisen sistem zunanje evalvacije preko agencije za kakovost visokega šolstva, ki mora biti vključena v ustrezen evropski register in evropsko mrežo (ENQA).

Kako naj bi k rešitvi zgoraj omenjenih težav pripomogel Zakon o univerzi v pripravi in ali si končno lahko obetamo tudi neodvisno mednarodno priznano telo za merjenje kakovosti visokega šolstva?
V delovnem osnutku zakona o univerzi, ki je tik pred tem, da ga dokončamo, je neodvisna agencija za kakovost urejena kot neodvisna in samostojna, evropsko povsem primerljiva institucija, ki bo bdela nad kakovostjo vsega visokega šolstva. Člane njenega odločujočega organa ne bo imenovala vsakokratna vlada, kot je to sedaj in kar vpliva na neodvisnost te institucije, temveč organi akademskih in partnerskih institucij.

Martina Srblin

Naših pet univerz

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Število univerz počasi, a vztrajno narašča. Poglejmo si nekaj dejstev o slovenskih petih “hramih učenosti”…

Univerza v Ljubljani (UL) pleza po lestvicah navzgor
” Ustanovljena je bila leta 1919.
” Trenutno je pod njenim okriljem 22 fakultet, 3 akademije in 1 visoka šola.
” V študijskem letu 2007/2008 je bilo na UL 36.936 rednih in 7.006 izrednih dodiplomskih študentov ter 4.010 podiplomskih študentov. V letošnjem študijskem letu bistvenih odstopanj od navedenih številk ne pričakujejo.
” Za primerjavo – lani je bilo na UL skupno 5804 zaposlenih, od tega 2737 visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter 952 raziskovalcev.
” V letošnjem letu je UL v celoti zaključila prenovo prvostopenjskih bolonjskih programov. Od približno 160 razpisanih študijskih programov je bilo že v razpisu bolonjskih 57 programov prve, 36 programov druge in 3 programi tretje stopnje.
” Največja prednost UL, razen njene raziskovalne in pedagoške odličnosti, ki jo uvršča med najboljše 3% univerz na svetu, je široka zastopanost znanstvenih disciplin, ki je predpogoj za močno interdisciplinarnost tudi v smislu Bolonjskega procesa, pojasnjuje Goran Tomšič z UL: “dodatno k temu pa je UL uspešno vzpostavila močno podporno okolje za študente, tako v smislu svetovanja pri izbiri študija in izbirnih predmetov (s Kariernim centerom), kot tudi v smislu podpore pri študiju (s tutorskim sistemom). Vsem študentom pa je na voljo sodobno informacijsko okolje, več kot 130 kreditno ovrednotenih programov športne vadbe in bogata interesna in kulturna dejavnost.”
” Pogled nazaj, pogled naprej – kje UL je in kam gre? “Razvojne naloge na področju kakovosti, obštudijske dejavnosti in mednarodnega povezovanja so bile prednostnega pomena v zadnjih letih in rezultati ne izostajajo. Enako velja za odličnost raziskovalnega dela, ki se potrjuje z večletnimi zaporednimi uvrstitvami na vodilnih akademskih lestvicah kakovosti v svetovnem merilu (ARWU Šanghajska lestvica, Times THSE-QS lestvica, WEBOMETRICS lestvica). Prav tako je bila univerza akreditirana s strani mednarodnega združenja univerze EUA. Tovrstna prizadevanja in napori bodo prednostnega pomena tudi v prihodnje,” še obljublja Tomšič.

Univerza v Mariboru (UM) bo gradila še pa še…
” Ustanovljena je bila leta 1975.
” V njenem okviru deluje šestnajst fakultet.
” V letošnjem študijskem letu ima 20.785 vpisanih dodiplomskih študentov, šteto brez absolventov pa 17.343. Od tega je 15.909 rednih in 4.876 izrednih študentov. Podiplomskih je letos 2640, zaposlenih pa 1895. Zunanjih izvajalcev je 516. 
” Novosti? Treba bo zaključiti prenovo programov, zlasti na drugi stopnji, ter pripraviti študijske programe tretje stopnje. Že zdaj je v postopku akreditacije 37 programov. Sprav tako se ustanavljajo Akademija za umetnosti, Fakulteta za glasbo, Fakulteta za turizem in Univerzitetni znanstveni park, gradbenih projektov pa tudi sicer vse prej kot primanjkuje.
” In prednosti UM pred ostalimi ‘konkurenti'? “UM je v primerjavi z novimi visokošolskimi zavodi univerza z dolgoletno tradicijo, kvalitetnim lastnim kadrom ter infrastrukturo in opremo, predvsem pa z izkušnjami in prepoznavnostjo v mednarodnem prostoru. Študente se v prvi vrsti trudimo “opremljati” z znanjem, spretnostmi in kompetencami, šele nato z diplomo,” pove Vanja Borovac z UM.

Univerza na Primorskem (UP) pričakuje nove akreditacije
” Ustanovljena je bila v začetku leta 2003.
” Trenutno ima devet članic, in sicer 5 fakultet, 1 visoko šolo, ter Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper in Študentske domove.
” V študijskem letu 2008/2009 je na UP 2.799 rednih dodiplomskih študentov, pri čemer absolventje v to številko niso zajeti. Največ, kar 1314, jih je izbralo študij s področja izobraževalnih ved, humanistike, terapije in rehabilitacije ali osebnih storitev.
” V postopku akreditacije pri Senatu RS za akreditacije v okviru Sveta RS za visoko šolstvo so številni programi, na primer Bioinformatika in Mednarodno poslovanje.
” Najpomembnejši razvojni projekti UP v zadnjem času in v prihodnje po besedah njenega rektorja, dr. Rada Bohinca, ki zatrjuje, da jih je veliko: “Najprej kakovost! Za leto 2009/2010 načrtujemo zunanjo evropsko (ENQA) evalvacijo naših dejavnosti. Sledijo novi študijski programi vseh stopenj – zlasti širimo naravoslovne. Že v letu 2009/2010 se bo, kot načrtujemo, možno vpisati v program Mehatronika, Gradbeništvo in  urbanizem, Bioinformatika in še katerega, vse na prvi stopnji. Načrtujemo tudi nove programe na področju javnega zdravja, logistike in transporta, pa še kje. V teku je oblikovanje regionalnih ciljnih raziskovalnih programov, nastaja pa tudi nov srednjeročni investicijski program za obdobje 2009 – 2013, ki kot prvo prioriteto opredeljuje izgradnjo študentskih domov in dveh kampusov v Izoli in upamo, da tudi v Kopru.”
” Prednosti UP pred ostalimi univerzami v Sloveniji? Dr. Bohinc pravi: “Pri naših študijskih programih so v ospredju mednarodno primerljiva vsebina in kakovost ter zaposljivost diplomanta. Novi štipendijski sklad že podeljuje prve štipendije UP in delodajalcev s tega območja. Smo mlada, gibka in sodobnim znanjem hitro prilagodljiva univerza. Nenazadnje, študentje se v mediteranskem okolju odlično počutijo.Vse gradimo na partnerstvu akademske in študentske skupnosti.”

Univerza v Novi Gorici (UNG) želi zgraditi kampus
” Nastala je leta 2006, s preoblikovanjem Politehnike Nova Gorica v univerzo.
” Je prva slovenska nedržavna univerza.
” Trenutno ima 5 fakultet, in sicer Fakulteto za aplikativno naravoslovje, Fakulteto za humanistiko, Fakulteto za podiplomski študij, Fakulteto za znanosti o okolju in Poslovno-tehniško fakulteto, ter 1 visoko šolo, Visoko šolo za vinogradništvo in vinarstvo.
” Na UNG je v letošnjem študijskem letu vpisanih okrog 850 študentov. Zaposlenih je 145, 200 pa je še zunanjih predavateljev.
” Kaj pa novosti študijskega leta 2008/09? Bolonjski študijski programi Okolje 1. in 2. stopnja ter Eksperimentalna fizika 2. stopnja. Izvajati naj bi se začel tudi študijski program 3. stopnje Krasoslovje.
” Pa najpomembnejši razvojni projekt UNG? “Pridobitev zemljišč in izgradnja kampusa,” razloži Andreja Leban z UNG.
” Prednosti UNG pred ostalimi univerzami njeno vodstvo vidi zlasti v vrhunskih znanstvenih rezultatih raziskovalcev (z) UNG; modernih, interdisciplinarnih in že povsem “bolonjskih” študijskih programih; ugodnem razmerju med številom študentov in številom profesorjev – pet študentov na enega profesorja; predavanjih v manjših skupinah; posluhu za vrhunske športnike; tesni povezanosti med študiji in industrijo, ter visoki zaposljivosti diplomantov UNG. Ta je v enem letu po diplomi menda kar 95-odstotna.

Nova univerza, najmlajša, pa žal ne odgovarja na naša vprašanja…
” Nastaja letos, zeleno luč za ustanovitev je dobila konec septembra 2008.
” Združila bo okrog 2.000 študentov treh fakultet, in sicer Fakulteto za podiplomske državne in evropske študije na Brdu pri Kranju ter novogoriški Evropsko pravno fakulteto in Fakulteto za uporabne družbene študije.

Martina Srblin

Študentski telefon

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Pomoč brucem, študentom o študiju in vsem ostalem. Študentska organizacija ŠOU v Ljubljani je z letošnjim študijskim letom začela z novo akcijo oziroma pomočjo študentom, in sicer z brezplačno telefonsko številko za študente, ki potrebujemo pomoč.

Na tej številki bodo študenti dobili vse potrebne informacije, kar pomeni, da bodo na tekočem z vsemi informacijami, ki se tičejo študija (vpisi, prepisi, opravljanje izpitov, …) in študentskega življenja. Brezplačna telefonska številka, na kateri lahko pokličete, je: 080 98 67, ki so jo poimenovali Študentski telefon in deluje oziroma je dostopna vsak dan od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure.
Sanja Leban, vodja Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani, nam je odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s študentskim telefonom ŠOU v Ljubljani.
Kakšni so prvi odzivi nanj?
“Prvi odzivi na brezplačno telefonsko številko za študente 080 67 98 so pričakovano pozitivni. Študenti so z omenjeno storitvijo zelo zadovoljni, saj na študentskem telefonu lahko dobijo informacije o vsem, kar je kakor koli povezano s študentskim življenjem. Da je bila odločitev za uvedbo brezplačnega študentskega telefona na mestu, kaže tudi podatek, da po dobrem mesecu dni delovanja na telefonski številki vsak dan sprejmemo od 50 do 100 klicev.”
Kaj je prvotni namen študentskega telefona?
“Namen brezplačnega študentskega telefona je študentom še bolj približati informacije o vsem, kar zadeva študentsko življenje. ŠOU v Ljubljani namreč želi za študente narediti čim več in s tem, ko smo študentom z najrazličnejšimi informacijami na voljo od jutra do večera, smo ta namen resnično izpolnili.”
Ali ste do sedaj dobili že veliko klicev in zakaj največ kličejo študenti? Kaj je tisto, kar jih najbolj zanima? 
“Kot že zapisano, po dobrem mesecu dni delovanja na telefonski številki vsak dan sprejmemo od 50 do 100 klicev. Večina klicateljev je seveda študentov, ki jih zanima vse v zvezi s študijem in študentskim življenjem. Tako sprašujejo po informacijah v zvezi z vpisi, prepisi, statusom, štipendijami, bivanjem, zavarovanjem in delom, zanimajo jih informacije o študiju v tujini, zelo veliko pa želijo vedeti tudi o obštudijskih dejavnostih, ki jih ponuja ŠOU v Ljubljani in njegovi zavodi, torej  informacije v zvezi z zabavami, razstavami, izleti ali koncerti. Študentski telefon uporabljajo tudi lastniki stanovanj, ki želijo svoje kapacitete oddati študentom, občasno starši študentov, tuji študenti, skratka vsi, ki jih zanimajo dejavnosti ŠOU v Ljubljani.”

Mojca Buh

Most do dobre službe

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Pot do diplome ni s cvetjem postlana, vendar je veliko bolj predvidljiva  in odvisna od nas samih kot pot do dobre službe. Zato je Fakulteta za družbene vede letos že tretjič zaporedoma, 5. novembra, organizirala prireditev Zaposlitveni most. Osrednji namen dogodka je povezovanje delodajalcev in študentov različnih družboslovnih smeri ter poudarjanje pomena interdisciplinarnosti pri družboslovnem študiju, ki je eden od predpogojev višje zaposljivosti in večje gospodarske učinkovitosti.

V okviru programa prireditve so se predstavila podjetja – nekatera so ob tej priložnosti iskala tudi nove kadre – in študentska društva, katerih namen je med drugim svojim članom ponuditi prostor za pridobivanje  izkušenj in znanj, ki jim bodo po končanem študiju pomagali pri iskanju redne službe. Kljub temu, da je večina prisotnih podjetij, kot so Pristop, Valicon, LunaTBWA, GFK in druga, iskala predvsem oglaševalski kader in kader za tržno raziskovanje, je tudi za ostale študente vsekakor bila to lepa priložnost, da naravnost od delodajalcev slišijo, kaj le-ti pričakujejo in katere lastnosti favorizirajo pri kandidatih, ki iščejo službo.

Dogodek so popestrile tudi različne delavnice in okrogle mize. Med najzanimivejšim je bila delavnica Kariernega centra na temo pisanja kariernega načrta. Udeleženci so se na njej seznanili s pojmom in pomenom načrtovanega iskanje prve zaposlitve, najpomembnejši del delavnice pa je bil posvečen samostojnem pisanju lastnega kariernega načrta in njegovi analizi.

Tudi delavnice Šole retorike Ane Aleksandre Župančič in Zdravka Župančiča ter strokovnjaka za osebno rast Roya Goreya so študentom ponudile nekaj zelo pomembnih osnovnih napotkov o tem, kako premagati strah pred izpostavljanjem in nastopanjem. Po mnenju slednjega tremo lahko obvladamo le, če s pomočjo različnih vaj spoznamo samega sebe, svoja čustva in misli ter zakonitosti uspešne komunikacije. Od našega odločnega in samozavestnega nastopa ter jasnosti izražanja misli je odvisen tudi vtis, ki ga bomo naredili na delodajalca.

Dan je zaključila zanimiva okrogla miza z nazivom  Ljubljana, študentsko mesto?, na kateri so o zaposlitvenih priložnostih in izzivih mladih diplomantov spregovorili ljubljanski župan Zoran Jankovič, prorektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik, profesor FDV-ja dr. Igor Lukšič, znanstveni svetnik in direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete dr. Franc Križanič in predstavnik kabineta rektorice ljubljanske univerze Aljuš Pertinač.

Olga Brezovar

 

1...2.0612.0622.063...2.144Stran 2.062 od 2.144