Proračun pomeni premišljeno razporejanje denarja na način, da pokrijemo osnovne stroške in si hkrati zagotovimo tudi prostor za stvari, ki nas veselijo. Ena izmed enostavnih metod je pravilo 70/10/10/10.
Razdelitev dohodkov na štiri dele
Pri tem pravilu razdelimo neto dohodek na štiri dele: 70 % za vsakodnevne stroške, 10 % za kratkoročne prihranke, 10 % za dolgoročne naložbe in 10 % za odplačilo dolgov.
70 % za življenje pokriva najemnino, hrano, račune, transport, zdravstvene stroške, pa tudi manjše užitke, kot so zabava, naročnine ali oblačila. Pomembno je, da vključimo tudi letne stroške, kot so zavarovanje in servis avtomobila.
10 % za kratkoročne prihranke gradi finančno varnost za nepričakovane stroške ali bližnje cilje, kot so praznični nakupi ali manjši nakupi (npr. nov računalnik).
10 % za dolgoročne naložbe je namenjenih ustvarjanju premoženja skozi čas – v obliki delnic, skladov ali pokojninskih varčevalnih načrtov.
10 % za odplačilo dolgov pomaga zmanjšati finančne obremenitve. Najprej odplačamo dolge z visokimi obrestmi, kar dolgoročno prihrani denar.
Prednost pravila 70/10/10/10 je njegova preprostost in prilagodljivost. Z njegovo pomočjo lažje obvladujemo denar, zmanjšamo stres in gradimo finančno stabilnost. Pomembno je, da začnemo postopoma, prilagodimo razmerja svojemu položaju in dosledno sledimo načrtu. Tako bomo lažje dosegli finančno svobodo in dolgoročne cilje.
V filmu Zajčji nasip se napovedano poplavljanje naraščajoče reke pretvori v metaforo za občutke, ki spremljajo odraščanje in občutke mladeniča na hrvaškem podeželju. Tako kot voda, ki tiho, a vztrajno pritiska na obrežje, tudi identiteta, ki ne ustreza pričakovanemu vzorcu okolja, postopoma narašča v notranjosti protagonista. Na eni strani skupnost, ki želi z vrečami peska obladovati naravo, in na drugi posameznik, ki skuša pojasniti in obvladovati svojo usmerjenost, da bi ohranil mir v okolju, ki ni vedno pripravljeno na »drugačnost«. Tako poplava in iskanje sebe nista grožnja, temveč klic po avtentičnosti.
Vse se spremeni, ko v mesto prispe nekdanja simpatija
Marko (Lav Novosel) na hrvaškem podeželju živi s starši in bratom Fićom (Leon Grgić). Je nadarjen športnik, ki je priljubljen med prijatelji, ima punco Petro in sanja o tem, da bi z očetom odprl avtomehanično delavnico. Ko se v naselje, ki mu grozi uničijoča poplava bližnje reke, zaradi smrti svojega očeta vrne njegov sosed, nekdanji prijatelj in nesojena ljubezen Marko (Andrija Žunac), se temelji kvazi normale zamajejo. Višji kot je vaški nasip, višje Marko postavlja ovire, da se ogradi od strtega srca in okolice, ki ga najverjetneje ne bo sprejela.
Režiserka Čejen Černič Čanak se tematike odraščanja in spolnosti loteva na način, ki bo mnoge na prvo žogo spomnil na Leejevo Goro Brokeback. V resnici pa gre za še bolj intimen portret odraščanja in iskanja samega sebe.
Zajčji nasip, hrvaški film (vir: FIVIA)
Izkušnje odkrivanja samega sebe
Že v scenariju Tomislav Zajec – poznan predvsem po filmu Vzornik režiserja Nejca Gazvode – naredi nekaj premetenih odločitev. Marko je športnik – je kaj bolj možatega od nogometa, polaganja rok in merjenja moči – ne želi na faks, temveč hoče postati avtomehanik in delati z očetom. Ponovno, težko je najti bolj stereotipno možate reči. Rad ima svojo punco, ki je navezana tudi na njegovo družino. Eden glavnih adutov je njegov brat Fićo, ki ima Downov sindrom – nadvse simpatično ga odigra Leon Grgić –, kjer lahko vidimo mladeničevo nežnejšo plat.
Čeprav njegov odnos z mamo v začetku ni raziskav, je z nadaljevanjem jasno, da je prav ona tisti prvi kamen, ki sproži plaz in ne Slaven, ki domov prispe zaradi nenadne smrti očeta. Tako je Slaven – žal – ena od poznanih zgodb, kjer je sin nagnan od doma, ko okolica izve, »kaj je«. Da sta bila prijatelja – in nekaj več – je nekajkrat namignjeno, da novoodkrita vez ne pride kot strela iz jasnega. Zgodba se tu in tam sooči s predvidljivostjo, a to nadoknadi s posebnim čarom.
Ko se Marko po še tretji zamujeni akciji dvigovanja nasipa, ki bo naselje obvaroval od reke, zakriva pred maminimi udarci in kletvicami, je njegov mlajši bratec tisti, ki ga kasneje potolaži. To je le eden od prizorov, kjer scenarij in režija ustvarita prizore, kjer mora Marko najprej pasti, da bi lahko nato ponovno vstal. V slogu Gore Brokeback, ki jo je sicer poceni uporabljati za primerjavo, ima filma možnost prikaza izkušenj iz dveh zornih kotov oziroma situacij. Marko nima Slavenove izkušnje in obratno. Če je slednjega oče izgnal v Berlin in do smrti nista več govorila, ima Marko očeta, ki mu klofute primaže zato, ker se je stepel in ne dejstva, da ga privlačijo moški.
Družinska razmerja v hrvaškem filmu (vir: FIVIA)
Zajčji nasip, skriti hit Balkana
Zajčji nasip, slovenska koprodukcija, bo zapisan kot eden najbolj podcenjenih filmov letošnjega festivala LIFFe. Močan scenarij, ki se zaveda moči likov in simbolike dogodkov, povzdigne režija Čejen Černič Čanak, ki zasanjanost in uokvirjenost podeželja uporabi v sporočanje prepotrebnih sprememb. S prepričljivimi igralskimi predstavami je Zajčji nasip čudovit filmski izdelek.
To jesen se je po družbenih omrežjih znova pojavilo ljudsko izročilo, ki napoveduje, kakšna bo zima – in sicer s pomočjo koščice kakija. Čeprav gre bolj za zabavno tradicijo kot pa zanesljivo napoved, jo mnogi še vedno radi preizkusijo.
Kaki, ki napoveduje prihodnost
Metoda je preprosta: koščico kakija previdno prerežemo po dolgem in pogledamo obliko belega kalčka v notranjosti. Ljudsko verovanje pravi, da ta spominja na jedilni pribor, vsak »pribor« pa napoveduje drugačno vrsto zime.
Vilica naj bi pomenila bolj toplo in prijetno zimo.
Žlica naj bi nakazovala obilico snega – torej zimo, ob kateri bomo morali pogosto »kidati«.
Nož pa naj bi napovedoval ostro, mrzlo zimo z malo padavinami.
Čeprav gre za staro vražo brez znanstvene podlage, marsikdo v tem vidi zabavno jesensko tradicijo, ki vnese malo radovednosti v pričakovanje zimskih dni. Ne glede na to, kaj pokaže vaša koščica, pa se lahko strinjamo, da je zima vsako leto svojevrstno presenečenje.
Polioli, znani tudi kot sladkorni alkoholi, so organske spojine, ki jih živilska industrija uporablja kot nadomestke sladkorja. Čeprav imajo v imenu »alkohol«, nimajo nobene povezave z alkoholnimi pijačami – izraz se nanaša na njihov kemični zapis.
Najdemo jih v naravi (npr. v sadju), a večina poliolov, ki jo zaužijemo v hrani, je industrijsko proizvedena.
Zakaj so polioli tako priljubljeni?
Glavni razlog je preprost: polioli imajo manj kalorij kot navaden sladkor, hkrati pa ne povzročajo tako hitrega dviga glukoze v krvi. Zato so jih hitro posvojili proizvajalci izdelkov za diabetike, pa tudi industrija »fit«, »keto« in »low-carb« prigrizkov.
Priljubljeni polioli vključujejo eritritol, ksilitol, sorbitol in maltitol – vsak s svojimi lastnostmi. Eritritol je skoraj brez kalorij, ksilitol je po sladkosti blizu saharozi, maltitol pa omogoča teksturo, podobno sladkorju, zato je pogost v čokoladah »0 sugar«.
Prednosti: niso le manj kalorični
Poleg nižje energijske vrednosti imajo tudi dentalno prednost – ne povzročajo kariesa. Bakterije v ustih jih namreč ne presnavljajo učinkovito in tako ne tvorijo kislin. Prav zato jih najdemo v žvečilnih gumijih in zobnih pastah.
Tu pa se zgodba zaplete. Polioli se v telesu absorbirajo počasneje, pogosto pa ne popolnoma. Neabsorbirani del fermentira v debelem črevesu, kar lahko povzroči napenjanje, krče in drisko. Ta učinek je še posebej izrazit pri sorbitolu in maltitolu. Zaradi tega morajo številni izdelki nositi opozorilo »prekomerno uživanje ima lahko odvajalni učinek«.
Poleg tega polioli niso vedno tako »nedolžni«, kot se oglašujejo. Čeprav so v primerjavi s sladkorjem bolj prijazni do glikemije, lahko pri pretirani uporabi spodbujajo občutek, da je sladko nekaj, čemur se nam ni treba odpovedati. To žal ne rešuje težave prekomernega uživanja sladkorja, temveč jo le preoblikuje.
Ali so dobra izbira?
Polioli so lahko koristni, če jih uporabljamo zmerno in premišljeno. So boljša alternativa sladkorju v določenih situacijah, niso pa čudežna rešitev. Kdor posega po izdelkih »brez sladkorja«, naj zato bere deklaracije, razume omejitve poliolov in ne pozabi: najbolj zdravo je, če sladke okuse postopoma zmanjšujemo – ne le nadomeščamo.
Huawei Pura 80 Ultra prinaša novo generacijo mobilne fotografije, ki združuje vrhunsko strojno opremo in inteligentne algoritme za osupljive posnetke v vseh razmerah.
Huawei, ki že vrsto let vodi razvoj mobilne fotografije, predstavlja novo prelomno tehnologijo. Kamera Ultra Lighting HDR z 1-palčnim tipalom uvaja napreden pristop k obdelavi slike v realnem času ter združuje izpopolnjeno strojno opremo z vrhunskimi algoritmi visokega dinamičnega razpona HDR. Tako prinaša povsem novo raven globine in podrobnosti tako na fotografijah kot na videoposnetkih.
1-palčno tipalo postavlja nova merila
Huawei Pura 80 Ultra je opremljen z izjemno 1-palčno kamero Ultra Lighting HDR s sedemkrat večjo sposobnostjo zajema svetlobe na ravni posamezne pike v primerjavi z lanskim modelom Huawei Pura 70 Ultra. Napredek se kaže v bistveno učinkovitejšem zajemu fotonov, kar omogoča izredno natančno upodabljanje najmanjših prehodov med svetlobo in senco. Zaradi revolucionarnega tipala so tudi najhitrejši premiki in izraziti svetlobni kontrasti prikazani z osupljivo jasnostjo.
Namesto naknadne obdelave svetlih in temnih delov prizora kamera s pomočjo tehnologije TCG HDR hkrati zajame tri ločene signale, prilagojene zelo svetlim, svetlim in temnim območjem. Rezultat je izjemno visok dinamični razpon 16 EV, ki trenutno predstavlja najvišjo vrednost v industriji in je petnajstkrat večji od razpona modela Pura 70 Ultra. Ne glede na bleščečo dnevno svetlobo, globoke sence ali kompleksne nočne prizore je osvetlitev izredno natančna. Svetli deli niso izgubljeni, temni detajli pa ostanejo popolnoma ohranjeni, kar omogoča zanesljivo snemanje v vseh svetlobnih okoliščinah, od sončnih pokrajin do živahnih prizorov nočnega življenja.
Natančnost v vsakem posnetku
Umetna inteligenca pogona Cinematic Engine deluje v povezavi s kamero Ultra Lighting HDR in zagotavlja profesionalno kakovost dinamičnih videoposnetkov. V realnih okoljih mestnih noči, koncertov ali dramatičnih sončnih zahodov Huawei Pura 80 Ultra hkrati obnovi podrobnosti v svetlih in temnih delih slike ter upodobi vsako prefinjeno barvno prelivanje, kot ga zazna človeško oko. To pomeni, da prizori z izrazitim kontrastom povrnejo strukturo v preosvetljenih predelih, medtem ko temnejša območja ostanejo živahna in realistična. Tako lahko brez kompromisov ujamete pristno podobo prizora, saj zmogljiva strojna oprema in inteligentni algoritmi omogočajo novo ustvarjalno svobodo.
Ujemite sijaj podnevi in ponoči
Mnogi se srečajo z izzivom snemanja svetlih motivov ponoči, na primer med druženjem ob ognju. Večina pametnih telefonov se težko spopade z utripajočimi plameni, ki pogosto povzročijo preosvetljene točke in nejasne silhuete. Huawei Pura 80 Ultra uporablja fuzijo TCG HDR v realnem času ter z izjemno natančnostjo upodablja zapletene plamene v nežnih in prosojnih plasteh ter popolnoma poustvari vzdušje prizora. Kalibracija barv na ravni pik zagotavlja, da so rdeči, rumeni in zlati odtenki pristni in privlačni, kot bi jih gledali s prostim očesom. Zapleteni prizori, v katerih se mešajo različni viri svetlobe, so zato prikazani realistično in ponujajo nove ustvarjalne možnosti ob mraku.
Popolno ravnovesje v protisvetlobi za brezhibne portrete
Snemanje portretov v protisvetlobi med gibanjem je še eno področje, na katerem se izkaže 1-palčna kamera Ultra Lighting HDR. Kadar je na primer ozadje močno osvetljeno s soncem ali ko gre za nočni mestni prizor, kamera natančno uravnava svetle in temne dele slike. Obrazi portretirancev so jasno osvetljeni, ohranjajo realistično polt in občutek globine, medtem ko svetlo ozadje ne izgubi svoje izraznosti. Rezultat so videoportreti z bogato atmosfero, pri katerih je ohranjena vsaka podrobnost ne glede na svetlobne razmere. Zmogljivost kamere omogoča kinematografsko pripovedovanje in pristna čustva v vsakem kadru, tako v notranjih prostorih kot na prostem ali na poti.
Neprimerljiv dinamični razpon
Z vodilnim dinamičnim razponom 16 EV kamera Pura 80 Ultra zvesto zajame prizore od mestnih noči, osvetljenih z neonskimi lučmi, do gorečih bakel, pri čemer se podrobnosti ne izgubijo zaradi prevelike ali premajhne osvetlitve. Vsak poudarek in vsaka nežna senca sta prikazana resnično, zato je posnetek prepričljiv odraz življenja.
Kamera Ultra Lighting HDR z 1-palčnim tipalom v pametnem telefonu Huawei Pura 80 Ultra postavlja nov standard mobilne fotografije in omogoča preseganje ustvarjalnih meja ter popolno obvladovanje svetlobe in sence. S to prelomno tehnologijo je dih jemajoč visoki dinamični razpon dostopen prav vsakomur.
Če iščete preplet vrhunske estetike in napredne tehnologije, je serija Huawei Pura 80 izjemno privlačna izbira. Namenjena je vsem, ki cenijo prefinjen slog in pozornost do najmanjše podrobnosti. Njena zasnova se brez težav postavlja ob bok drugim oblikovno dovršenim Huawei napravam, ki jih najdete v domačih trgovinah. Vredno si je ogledati tudi pametne ure Huawei Watch GT 6 in Watch Ultimate 2, ki združujejo napredne funkcije in eleganten videz ter zlahka navdušijo tudi zahtevnejše uporabnike. Tablični računalnik Huawei MatePad 11.5 vas bo osvojil z izjemnim zaslonom PaperMatte, ki ponuja naraven občutek pri pisanju in branju. Za popolno avdio izkušnjo pa poskrbijo brezžične slušalke Huawei FreeBuds 7i in FreeBuds SE 4 z zanesljivim odpravljanjem hrupa in udobnim prileganjem.
Iskanje pravega vozička je za marsikaterega bodočega starša ena izmed bolj zapletenih nalog. Od vozička si želimo lahkotnosti, a brez občutka nestabilnosti. Kompaktnosti, a ne na račun udobja. In seveda je estetsko dovršen dizajn pika na i, zato tudi te komponente ne gre zapostaviti. Ko vse te zahteve združimo v eno vozilo za malčka, dobimo Joolz Hub2. Voziček, ki je doma v mestni džungli, hkrati pa ponuja dovolj udobja za krepčilen popoldanski spanec pod krošnjami ali v varnem zavetju doma.
Mesto ni vedno prijazno do staršev, a Joolz Hub2 je kos oviram
Joolz Hub2 je oblikovan za starše, ki živijo v blokih, se vsakodnevno soočajo s stopnicami, dvigali in omejenim prostorom za shranjevanje. Njegova največja odlika?Kompakten dizajn (širok le 52 cm) in teža, ki znaša le 9 kg. To pomeni, da ga brez težav dvignemo in nesemo po stopnicah, naložimo v manjši avto ali pospravimo v ozek kotiček hodnika, tudi če nimamo diplome iz Tetrisa.
Hkrati je to voziček, kjer na račun praktičnosti udobje vašega otroka ne bo niti malo trpelo. Ima štirikolesno vzmetenje za gladko vožnjo po mestnih ulicah, omogoča popolnoma ležeč položaj sedeža, izjemno globoko strehico in prostorno košaro, ki je testirana celo za nočno spanje. To ni samo voziček, to je potujoče gnezdece za prve mesece otrokovega življenja.
Izbira za starše, ki vedo, kaj hočejo
Kupci Joolz Hub2 vedo, kaj iščejo. To so starši, ki nočejo okornih sistemov, a ne želijo sklepati kompromisov pri udobju svojega otroka. Njihova vprašanja so praktična: Ali ga lahko sama nesem po stopnicah? Ali bo dovolj udoben za popoldanski spanec? Je dovolj majhen za naš prtljažnik? In Joolz na vsako vprašanje odgovori s samozavestnim “DA”.
Voziček se enostavno zloži z eno roko, ima sedežno enoto, ki omogoča tudi popolnoma ležeč položaj. To pomeni, da se otrok lahko med sprehodom udobno naspi.
Piko na i doda posebna Lunar grey izvedba
Posebna različica Joolz Hub2 Lunar grey, ki je trenutno na voljo v Baby Centru po ekskluzivni ceni 749,99 €, pa voziček popelje še stopničko višje. Vključuje še mehko in elegantno dekico Joolz by Yumeko, notranjost košare pa krasi zasanjan vzorec lunic.
Za popolno zimsko opremo so na voljo še dodatki kot so zimske vreče in drugi dodatki za sprehode z malčkom dni – vse v barvni usklajenosti in z Joolzovo prepoznavno pozornostjo do detajlov.
Zakaj zdaj?
Od 14. novembra 2025 dalje je Joolz Hub2 vključen v veliki Praznični katalog Baby Center po posebej ugodni ceni, ki tako kakovosten voziček naredi še dostopnejši. Ob tako premišljeno zasnovanem izdelku in odlični ceni je zdaj pravi čas za odločitev.
Pred časom se je na bivšem Twitterju vnela burna jezikoslovna debata. Jabolko spora je bila beseda Čikago, ob kateri so si nekateri pulili lase in s Caps-Lock-om želeli prepričati ostale, da je eden in edini pravi zapis imena tega mesta Chicago. V nekem trenutku se je na forumu Starševski.net še pojavila takale korespondenca:
Anonimnež 1: Ali mi kdo lahko pojasni, kaj je takšnega na mestu Chicago, da ga je po pravopisu treba pisati Čikago?
Vem, da za nekatera mesta obstajajo razlage, češ, tam živi veliko Slovencev, da ima “posebno vlogo” za Slovence (zame? halo?) in podobne bedastoče, pa vendar: ali ima kdo kako bolj prisebno razlago?
Zakaj potem pišemo Cleveland, kjer menda živi kup Slovencev in je oh in sploh posebno mesto za Slovence in slovenstvo?
Od kod takšne traparije? Kdo določa, katero mesto bo doletela posebna čast, da bo dobilo kak čžš?
Anonimnež 2: Čikago se piše pa za to ker je tam študiral ali živel (ne vem točno) naš “pameten” g. Toporišič
Anonimnež 3: Jaz se tudi to slišala, vsa mesta, ki naj bi jih g Toporišič obiskal se naj bi pisala fonetično.
Da zakopljemo sekiro: na Chicagu ni nič takšnega, da bi ga bilo po pravopisu treba pisati s č-jem, vendar Pravopis to vseeno stori. Posledično pa tudi mi.
V resnici v Pravopisu najdemo obe verziji in kar je v Pravopisu, je že po definiciji pravilno. V dobrem in slabem. Vendar zakaj taka odločitev? Oglejmo si pravila za podomačevanje imen tujih krajev oz. ustvarjanje eksonimov.
Kakšne eksonime uporabljamo?
Eksonim je zemljepisno ime v določenem jeziku za geografski pojav zunaj območja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih območja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan. Primer: Pariz proti Paris.
V grobem lahko zemljepisna poimenovanja tujih krajev razdelimo na tri dele. Prva so domača ustaljena poimenovanja kot na primer Dunaj, Celovec, Reka, Trst.
Druga so imena iz jezikov z latiničnimi pisavami, ki nam »niso tako blizu«. Njih ohranjamo v izvorni obliki, tako kot New York, Cleveland, Oxford, Strassbourg. Poleg tega mednarodni dogovori za članice OZN prepovedujejo ustvarjanje novih eksonimov. Od leta 1992 naprej smemo uporabljati le že prej obstoječa domača poimenovanja, ostala zemljepisna imena pa pišemo v citatni obliki. Če gre za jezike z latiničnimi pisavami.
Tretja skupina so geografska poimenovanja iz jezikov z nelatinično pisavo. Sem spadajo azijski jeziki, arabski, pa tudi slovanski jeziki, ki uporabljajo cirilico. Pri teh poimenovanjih uporabimo transkripcijo – postopek prenosa fonemov. Preprosteje: pišemo tako, kot jih izgovarjamo. Dobimo Pjongjang, Šanghaj, Užgorod, Sofijo.
Nekatere izmed držav z nelatiničnimi pisavami so pripravile tudi lastne transkripcije imen svojih mest v latinico. Slednjim moramo slediti v skladu z mednarodnimi predpisi.
Eden izmed takih primerov je japonski otok Iwo Jima. Slednjega so Japonci leta 2007 zakonsko preimenovali v njegovo starejšo verzijo, Iō-tō in ga tudi uzakonili v latinični pisavi. Zaenkrat še vedno uporabljamo staro, ustaljeno poimenovanje Iwo Jima, vendar, kot pravijo v Jezikovni svetovalnici, bi se morali navaditi na novi zapis – v skladu s spoštovanjem mednarodnih dogovorov in nenazadnje kulture prebivalcev dotičnega geografskega območja.
Zlato pravilo: uporabljaj ustaljena imena
Če potegnemo črto, velja pravilo: uporabljaj v slovenščini ustaljena imena za tuje kraje. New York ostane New York, Dunaj, Dunaj in Chicago ohranja obe verziji. Če se znajdeš v dvomih pa preveri Slovar slovenskih eksonimov, ki je nastal v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika.
Zimske gume niso večna investicija. Čeprav so zasnovane za najtežje pogoje (sneg, led in nizke temperature), se z obrabo njihova učinkovitost hitro zmanjšuje. A koliko sezon zdržijo v povprečju?
Povprečna življenjska doba zimskih gum
Večina voznikov lahko računa na tri do štiri zimske sezone normalne uporabe. To velja, če letno prevozite približno 10.000–15.000 kilometrov in gume uporabljate le pozimi. Agresivna vožnja, veliko mestnih kilometrov ali parkiranje na prostem pa življenjsko dobo lahko bistveno skrajšajo.
Ključni pokazatelj: globina profila
Zakon zahteva najmanj 3 mm profila, strokovnjaki pa priporočajo menjavo že pri 4 mm, saj se na snegu in mokrem cestišču guma z manj profila občutno slabše obnese. Na letnico gume se ni pametno pretirano zanašati – pomembnejše je dejansko stanje materiala.
Guma se stara tudi, ko stoji
Tudi če so vaše pnevmatike videti skoraj nove, se guma s časom izsuši in otrdi. Po približno petih ali šestih letih začne izgubljati prožnost, kar pomeni slabši oprijem in daljšo zavorno pot. Tudi redno »počivajoče« gume lahko zato postanejo nevarne.
Pozorni bodite na:
Razpoke ob robovih ali v profilu
Neenakomerna obraba
Vibracije ali hrup med vožnjo
Starost (DOT oznaka)
Globina profila
Zimske gume običajno zdržijo nekaj sezon, vendar je njihova dejanska življenjska doba odvisna od uporabe, skladiščenja in vzdrževanja. Ko opazite znake staranja ali ko profil pade pod priporočljivo mejo, je čas za menjavo. Pri pnevmatikah ni kompromisov.
Čeprav dejstvo ne drži, že nekaj časa nismo videli filma, ki bi bil tako A24-evski kot drugi celovečerec Mary Bronstein. Pravzaprav smo od njenega prvenca čakali skoraj dvajset let, da smo pričakali nov film. In ta je zagotovo za izbrane okuse.
Rose Byrne v filmu o materinstvu
V psihološki drami spremljamo terapevtko Lindo (Rose Byrne), ki je v življenju povsem na psu, ko skrbi za hčero s prehranjevalno motnjo. Deklico mora vsako noč hraniti preko cevke, za povišano raven stresa pa skrbijo njeni pacienti in mož, ki je na službenem potovanju. Vse se še poslabša, ko se v eni izmed sob njihovega stanovanja zruši stop in razkrije luknjo polno azbesta in plesni. Linda se s hčero preseli v bližnji motel, ki stvari le še poslabša.
Redkokdaj imamo priložnost gledati film, ki je »načrtno ustvarjen«, da ti pije živce. Napredujoče stresno stanje protagonistke, ki jo odlično odigra Rose Byrne – verjetno ji nominacije za nagrade ne pobegnejo – je sicer vse težje gledati, a cilj je jasen. Film, ki je stres od A do Ž. Na trenutke spominja na Beauja je strah (Beau is Afraid), a s trdnimi temelji v resničnem svetu.
Rose Byrne v filmu Če bi imela noge, bi te brcnila Foto: on imdb
Stres in anksioznost? Imamo A24 film
Režiserka in scenaristka je imela jasno vizijo, ki jo v filmu uspešno uresničuje. A to ne pomeni, da ne gre za enega najtežjih ogledov in nasploh specifičen film. Ko vse stremi k nabiranju stresnih situacij, sočasno skrbi za izolacijo gledalcev od »uživanja« v filmu. Tako je še kako čutiti vseh 114 minut anksioznosti, ki so vržene na filmsko platno.
Mary Bronstein je ustvarila simbolično študijo o materinstvu in zahtevnosti, ki jo ta prinaša. Film bo težko našel svoje občinstvo, saj se zdi ideja o filmu mnogo boljša od samega filma, sočasno pa gre za hudo stresen film. Kot lahko preberemo v komentarjih videja cepetajočega otroka, gre za eno najboljših reklam za zaščito med spolnim odnosom.
