Na strokovnem seminarju ABC o HPV, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev za boj proti raku, so vodilni slovenski strokovnjaki izpostavili ključno sporočilo: rak materničnega vratu je najbolje preprečljiv rak med vsemi, a kljub temu vsak dan nekdo zboli.

Okužba z virusom HPV (humani papiloma virus) je pogosta, pogosto asimptomatska in lahko povzroči več vrst raka pri obeh spolih. Preprečimo jo lahko z najučinkovitejšim javnozdravstvenim ukrepom: cepljenjem.

Seminarja so se udeležili priznani strokovnjaki z različnih področij medicine in javnega zdravja: doc. dr. Urška Ivanuš, dr. Zoran Simonović, Nadja Šinkovec Zorko, prof. dr. Špela Smrkolj, asist. dr. Miha Pukl, dr. Urška Kogovšek, doc. dr. Maja Šereg Bahar.

Cilji globalne strategije WHO

Doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., specialistka javnega zdravja je izpostavila, da je rak materničnega vratu najbolje preprečljiv rak med vsemi, gre namreč za enega redkih rakov, pri katerem že danes vemo dovolj, da lahko skoraj vsakega novega bolnika pravočasno zaščitimo pred boleznijo. Ključno vlogo pri tem imata cepljenje proti HPV in redno udeleževanje presejalnih pregledov.

Statistika je zelo spodbudna: ženske, ki hodijo na redne presejalne preglede, imajo kar 70 do 80 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli v življenju zbolele za rakom materničnega vratu. Še posebej pomembno pa je, da se cepljenje proti HPV opravi pred prvo okužbo, torej že v mladostniških letih, saj je takrat zaščita najbolj učinkovita.

Spodbudno je tudi dejstvo, da imajo generacije deklet, ki so imele priložnost brezplačnega cepljenja proti HPV, za skoraj polovico manjšo verjetnost, da jim na presejalnem pregledu do 25. leta starosti odkrijejo predrakave spremembe visoke stopnje, kot enako stara dekleta, ki se niso cepila. Torej, če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna.

Svetovna zdravstvena organizacija je določila tri ključne cilje, ki jih države sveta lahko dosežejo in s tem dolgoročno odpravijo rak materničnega vratu:

• 90 % precepljenost deklet  proti HPV do 15. leta starosti
• 70 % odziv žensk v državnem presejalnem programu ZORA
• 90 % žensk učinkovito zdravljenih zaradi odkritih  predrakavih sprememb in raka

Zakaj je HPV tako uspešen in vztrajen povzročitelj okužb?

Virus HPV je namreč izjemno stabilen virus, ki se je skozi evolucijo zelo dobro prilagodil svojemu okolju. Je majhen virus, kar pomeni, da lažje preživi v različnih pogojih in se hitreje širi, prav tako nima ovojnice, kar dodatno prispeva k njegovi obstojnosti – virusi brez ovojnice so namreč običajno bolj odporni na zunanje vplive, kot so suhost, vročina in razkužila. Gre za evolucijsko zelo stabilen virus, kar pomeni, da se skozi tisočletja skorajda ni spreminjal – dejansko so sledi HPV našli celo v mumijah, kar potrjuje njegovo starodavno prisotnost v človeški populaciji. HPV je vrstno in tkivno specifičen, kar pomeni, da okužuje predvsem ljudi in cilja točno določena tkiva – v tem primeru kožo in sluznico.

HPV (humani papiloma virus) ni povezan zgolj z enim rakom, temveč lahko povzroča kar šest različnih vrst raka. Gre za zelo pomembno zdravstveno dejstvo, ki ga pogosto spregledamo, saj se pogosto govori predvsem o raku materničnega vratu, ki je resda daleč najbolj prepoznaven in pogosto omenjen izid okužbe s HPV. Tik pod njim se nahajajo predrakave spremembe materničnega vratu, kot so CIN2, CIN3 in AIS, ki lahko, če niso odkrite pravočasno, napredujejo v raka.

HPV: virus z dolgim repom

HPV ima okoli 200 genotipov, od katerih je okrog 45 anogenitalnih. Genotipe delimo v tri skupine:

• Skupina 1 vključuje 12 genotipov, ki so dokazano rakotvorni za človeka. To so: 16, 18, 31, 33, 35, 39, 45, 51, 52, 56, 58 in 59. Genotipa 16 in 18 sta še posebej znana, saj povzročata večino primerov raka materničnega vratu.
• Skupina 2 vsebuje en sam genotip (št. 68), ki je verjetno karcinogen – to pomeni, da obstajajo močni znaki, da lahko povzroča raka, a dokazi še niso popolni.
• Skupina 3 pa vsebuje genotipe, ki niso uvrščeni med karcinogene. Najbolj znana sta HPV 6 in 11, ki sicer ne povzročata raka, lahko pa povzročita genitalne bradavice (manj nevarne, a nadležne spremembe).

Zaskrbljujoči podatki iz Slovenije

Na seminarju so bili predstavljeni izjemno zaskrbljujoči podatki o vplivu HPV v Sloveniji v obdobju desetih let:

• HPV v Sloveniji v desetletju povzroči približno 1.500 primerov raka pri ženskah.
• Približno 400 primerov raka pa HPV povzroči tudi pri moških.
• Poleg tega HPV vsako desetletje povzroči kar 16.000 predrakavih sprememb na materničnem vratu.
• Velika večina teh sprememb se odkrije in zdravi v okviru državnega presejalnega programa ZORA.
• S pomočjo programa ZORA lahko pravočasno odkrijemo spremembe in preprečimo razvoj raka.

Preprečljivi raki

S cepljenjem in ustrezno preventivo lahko preprečimo velik delež naslednjih vrst raka in sicer do 90 % raka materničnega vratu, 79 % raka zadnjika, 61 % raka nožnice, 25 % raka penisa, 23 % raka zunanjega ženskega spolovila, 21 % raka ustnega žrela, 4 % raka ustne votline in 3 % raka grla.

To še dodatno potrjuje izjemen pomen cepljenja proti HPV kot enega najbolj učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov današnjega časa.

Podatki o precepljenosti v zadnjih treh letih

Graf prikazuje precepljenost deklet in fantov proti HPV v Sloveniji za šolska leta 2021/22, 2022/23 in 2023/24. Delež cepljenih deklet je ostal stabilen okoli 43–44 %, medtem ko fantje še vedno močno zaostajajo s približno 23 %.

Čeprav se zdi odstotek pri dekletih razmeroma dober, še zdaleč ne dosega priporočenega cilja WHO, ki predvideva 90 % precepljenost deklic do 15. leta. Pri fantih pa je stanje še bolj skrb vzbujajoče – podatki kažejo, da je cepljenih manj kot cepljenih. Ta razkorak v precepljenosti med spoloma opozarja na potrebo po boljšem informiranju in vključevanju tudi fantov v programe cepljenja. HPV namreč ne prizanaša nobenemu spolu in okužbe lahko vodijo do hudih posledic tudi pri moških.

Cepljenje proti HPV: Kdo, kdaj, kako?

Za najučinkovitejšo zaščito je cepljenje priporočljivo pred stikom s HPV okužbo, saj je to obdobje, ko posameznik še ni bil izpostavljen okužbi s HPV. Cepljenje v tem času omogoča, da imunski sistem razvije zaščito, preden pride do morebitnega stika z virusom. Če do okužbe pride pred cepljenjem, zaščita ni več tako zanesljiva, saj cepivo ne zdravi že obstoječih okužb, ampak preprečuje nove. Prav tako je izjemno pomembno zavedanje, da zdravila za HPV ni. Zdravijo se lahko le posledice okužbe.

Cepljenje proti HPV se v Sloveniji izvaja ob sistematičnem pregledu v 6. razredu osnovne šole, je brezplačno za vse do dopolnjenega 26. leta starosti (tudi za zamudnike). Za mlajše od 15 let sta potrebna dva odmerka cepiva, po 15.letu pa tri odmerke.

Cepivo je 9-valentno in ščiti pred 7 nevarnejšimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter druge rake spolovil, zadnjika in ustnega žrela, ter pred 2 manj nevarnima genotipoma, ki povzročata 90 % nadležnih genitalnih bradavic. Zaščita po cepljenju je dolgotrajna, poživitveni odmerki zaenkrat niso potrebni.

Dostopno ne pomeni zaščite. Cepljenje je brezplačno in na voljo, a odločitev za zaščito mora sprejeti vsak posameznik ali starš. Okužbe s HPV so pogosto asimptomatske, zbolevajo pa praviloma mlajši kot pri drugih rakih. Preventiva je zato ključna.

Rak materničnega vratu in druge rake, povezane s HPV, lahko preprečimo. Imamo znanje, imamo orodja. Potrebujemo le še zaupanje v stroko – in odločitev za zaščito.