ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Francija namerava do leta 2040 prepovedati prodajo vseh avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji, je napovedal novi okoljski minister Nicolas Hulot. Načrt je del prizadevanj francoskega predsednika Emmanuela Macrona za Francijo kot brezogljično državo do leta 2050.

Hulot je po poročanju britanskega časnika The Telegraph uvedbo prepovedi napovedal za obdobje “od zdaj do leta 2040”. Državljanom bodo v tem času na voljo finančne spodbude za zamenjavo starih vozil, je povedal minister, ki podrobnosti glede tega sicer ni razkril. Je pa navedel primer “evropskega proizvajalca”, ki se je po njegovih besedah že odločil za ta ključni korak. V mislih je imel verjetno Volvo, ki je naznanil, da bo od leta 2019 izdeloval izključno električna in hibridna vozila. S tem je postal prvi večji avtomobilski proizvajalec, ki se bo povsem odpovedal motorjem z notranjim izgorevanjem. So pa tudi številni drugi napovedali postopne ukrepe v smeri čim večje elektrifikacije voznega parka. “Rešitve so na dlani; avtomobilski proizvajalci imajo v svojih rokah sredstva za izpolnitev te obljube,” je dejal Hulot, ki je ukrep predstavil v povezavi s skrbjo za javno zdravje. O popolni prepovedi vozil z motorji z notranjim izgorevanjem sicer razmišljajo tudi druge države. Nemčija in Indija jo želita uvesti do leta 2030, Nizozemska in Norveška pa še pet let prej. Vendar je Francija prva država, ki je prepoved dejansko napovedala. 

Srbski režiser Emir Kusturica je napovedal, da bo julija in avgusta prihodnje leto na Kitajskem začel snemati nov film z delovnim naslovom Vrisak. Za njegovo snemanje je, ko je nastopil v Šanghaju, podpisal dogovor z eno največjih kitajskih podjetij.

Pripovedoval bo o moralni dilemi mladega telovadca. Ta se na Kitajskem zaljubi v žensko, ki se nahaja v turbulentnem obdobju življenja, ker njen oče, ki poskuša uresničiti kapitalistične sanje v Franciji, zapade v velike dolgove. Oderuh v zameno za dolg želi njegovo hčer. “Tu se film spremeni v, rekel bi, sodobnega Taksista, film iz 70. let, kjer se deček čustveno odzove na resnico in jih osvobodi iz tega kriminalnega jedra,” je povedal Kusturica. Film bo snemal s kitajskimi igralci v dveh kitajskih provincah, Marseillu in Rimu.

“Vse življenje sem ustvarjal filme, ki so bili bolj uspešni v polju umetniških filmov. Tokrat pa pogodba pravi, da ga bodo prikazali v 25.000 kinematografih. Za primerjavo: Francija ima okrog 2500 kinematografov. To bo, kot da bi film začeli prikazovati po vseh kinematografih v Evropi,” je povedal slavni režiser, znan po filmih, kot so Podzemlje, Oče na službenem potovanju in Črna mačka, beli mačkon. Snemanje bo predvidoma trajalo od šest do osem mesecev. Kot je še povedal, namerava popraviti vizualni vidik, saj mu je med snemanjem filmov zavoljo lepih posnetkov največ časa vzelo čakanje na sonce. Tokrat namerava k delu pristopiti na dokumentarni način. Kusturica je pripomnil, da je Kitajska najbolj uspešna kapitalistična dežela, ki jo vodijo komunisti ter veliko tržišče. Zahod pa po njegovem mnenju ni več demokracija, ampak tehnokracija, ki zanika demokracijo, kajti odločitve sprejemajo korporacije, ki niso naklonjene demokraciji: “Potrebujejo pot do izvora in tržišča, ta pot pa zadnje čase poteka prek vojne in nasilja.”

Napovedal je tudi, da bo po Kitajski svoj prihodnji film zagotovo posnel v Rusiji.

Filmski festival v Motovunu, ki letos praznuje 20 let, bo v tekmovalnem programu prikazal 18 celovečercev, med njimi tako svetovne uspešnice kot nizkoproračunske filme. Jubilejna izdaja bo na “hribu filmov” potekala med 25. in 29. julijem.

Za festivalsko nagrado propeler Motovuna bodo tekmovale zgodbe z gruzinskih čeri, iz argentinske province, francoske visoke družbe in bolgarskih gozdov, da bi pokazali, kako pester je svet filma, je povedal direktor festivala Igor Mirković. Znova bodo povezovali zemljepisne, estetske in avtorske skrajnosti, so zapisali na spletni strani festivala. “Motovun v svojemu programu lovi ravnotežje med največjimi atrakcijami velikih svetovnih festivalov, kot je film Trg režiserja Rubena Ostlunda, ovenčan zlato palmo iz Cannesa, ter majhnimi, skorajda neznanimi, a izvrstnimi filmi, kot sta Pravi fant za Mary režiserja Darrena Thorntona in Amok režiserke Kasie Adamik,” je povedala ena od selektoric glavnega programa Milena Zajović.

Na spletni strani festivala je navedenih 17 filmov iz tekmovalnega programa, medtem ko bodo preostalo mesto dopolnili s svetovno filmsko premiero, ki jo bodo napovedali prihodnji teden. Država partnerka letošnjega Motovuna je Islandija, njeni kinematografiji pa bo posvečen eden od spremljevalnih programov, naslovljen Istrand. Gostili bodo tudi več islandskih filmskih ustvarjalcev. Organizatorji so posebej izpostavili tudi spremljevalni program Perverzna umetnost 2.0., v katerem bodo obravnavali nove težnje pri omejevanju svobode umetniškega izražanja, s katerimi avtoritarni režimi in skrajni konservativci zastavljajo kriterije o sprejemljivosti oz. nesprejemljivosti umetnosti. Poleg približno desetih filmov, ki bodo spregovorili o zaprtih in prepovedanih umetnikih, bodo organizirali omizje z udeleženci iz 12 držav, od Turčije in Albanije do Madžarske in Poljske. “V dialogu bomo poiskali odgovor na vprašanje, ali v današnjem svetu še obstaja nedvomna svoboda umetniškega izražanja in kako ta temelj demokratične družbe zaščititi pred navali ideologije,” je napovedal Mirković.

V petih festivalskih dneh bodo predvajali približno 100 filmov. Projekcije bodo potekale od 10. ure dopoldne do poznih nočnih ur.

Novi iphone ki bo predvidoma predstavljen septembra, bomo lahko odklenili z obrazom. Nova tehnika skeniranja obraza, ki naj bi jo razvijali pri Applu bo zaznala vaš obraz v treh dimenzijah poleg tega pa bo poskenirala še vaše oči, zato naj bi jo bilo nemogoče pretentati s sliko. Analitiki predvidevajo, da so se pri Applu za to odločili, ker bo imel naslednji iphone ekran, ki se razprostira po celotni površini telefona, a so imeli probleme z nastavljanjem Touch IDja pod samim ekranom. Tako da bo skeniranje obraza po vsej verjetnosti nadomestilo Touch ID.

Timon Žgajnar

Pri Tesli ocenjujejo da bodo že decembra morali proizvesti 20.000 avtomobilov Modela 3 na mesec. Zdaj pa so svoje ambicije povečali tudi pri Volvu, Håkan Samuelsson predsednik Volva je napovedal, da bodo do leta 2019 prenehali izdelovati avtomobile samo z motorji na notranje izgorevanje. Po vsej verjetnosti bomo zelo kmalu ostali brez navadnih avtomobilov, saj imajo električni v skoraj vseh pogledih potencial postati boljši. Že Model S nam je pokazal da je električni avto lahko prav tako uporaben in privlačen njegovemu navadnemu tekmecu. Cene pa hitro padajo in se bližajo cenam, ki smo jih vajeni odšteti za avtomobil. Letni stroški za električne avtomobile so bistveno manjši, kot pri navadnih avtomobilih saj je elektrika mnogo cenejša od fosilnih goriv.

Volvo s svojo napovedjo sploh ne preseneča saj se celotna avtomobilska industrija pomika v to smer. Največji korak naprej so avtonomni avtomobili, ki se povsem zanašajo na električno energijo. Zato lahko v naslednjih letih pričakujemo takšne napovedi od vseh večjih proizvajalcev avtomobilov.

Timon Žgajnar

Elon Musk, direktor Tesle je že nekaj let nazaj obljubil da bo Los Angeles rešil prometne krize z podzemnim tunelom, ki bo prevažal avtomobile, kolesa in pešce. Ti tuneli bodo poleg olajševanja prometa služili tudi kot prototipi tunelov za razvpiti hyperloop, vakuumski tunel v katerem posebno vozilo brez zračnega upora doseže hitrosti do 1.200 km/h. Prvi testni tunel, ki ga gradijo pod pisarnami Space X v Los Angelesu bo končan že naslednji teden.

Timon Žgajnar