S pomladjo pride tudi spomladanska utrujenost

Pomlad je čas, ko se narava prebuja, začne cveteti, vse daljši dnevi nas vabijo ven. Vendar se marsikdo počuti slabo oziroma utrujeno – pravimo, da ga daje spomladanska utrujenost.

Simptomi so brezvoljnost, zaspanost in izčrpanost. 

 

Pogostejša je pri manj aktivnih ljudeh

Številni spomladi opažajo omotičnost, razdražljivost, glavobole in včasih celo bolečine v sklepih. Vse to so tipični simptomi spomladanske utrujenosti, ki se običajno pojavi konec marca in traja do konca aprila. Čeprav vzroki zanjo še niso v celoti pojasnjeni, pa gre najverjetneje za porušeno hormonsko ravnovesje, nihanje temperatur in slabih zimskih razvad. Pogostejša je pri tistih, ki so manj aktivni in se manj gibljejo, imajo povišano težo, pri starejših in tistih, ki imajo oslabljen imunski sistem. Ponavadi poneha po nekaj tednih. Zdravniki običajno svetujejo zdravo prehranjevanje in veliko gibanja.

Morda je krivo pomanjkanje hormona sreče, saj telo v zimskih mesecih porabi vso svojo zalogo hormona serotonina (hormon sreče), katerega proizvodnja je odvisna od sončne svetlobe, kar občutimo kot izčrpanost. Pomanjkanje sončne svetlobe vpliva tudi na pomanjkanje vitamina D.

 

Post in razstrupljanje

Pomlad je pravi čas za post, razstrupljanje in pripravo telesa na lahkotnejšo sezono. Veliko pripomoremo z vitamini in minerali, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi. Spomladi potrebuje naše telo več beljakovin in vitaminov, pozimi pa več maščob in ogljikovih hidratov.

Dvakrat letno je priporočljivo za ohranjanje zdravja razstrupljanje telesa, ki nas osvobodi strupov, ki se nakopičijo v njem po uživanju hrane, polne pesticidov in hormonov, preveč mesa, sladkorja in drugih rafiniranih živil, onesnaženega okolja, kajenja, pitja alkohola … Detoksikacija je proces čiščenja strupov iz organizma, saj slabijo imunski sitem in povečajo tveganje, da zbolite. Pri čiščenju strupov sodelujejo ledvica, jetra in črevesje. Detoksikacija pa je dobra tudi za mentalno zdravje, saj zmanjšuje tesnobo in posledice prevelikega stresa. Privoščite si savno, ki pomaga pri odpravljanju stresa, čisti in pomlajuje kožo, celi organizem, pomaga pri hujšanju, izboljša elastičnost arterij, niža krvni tlak in pomaga pri boleznih srca in ožilja.

 

Pomagajo razni smutiji

Spomladi telo očistimo s svežimi sadnimi in zelenjavnimi sokovi brez konzervansov, ki vsebujejo aminokisline, rudnine, soli, encime in vitamine. Enodnevni post z zelenjavnimi in sadnimi sokovi pomaga pri hujšanju, spodbuja delovanje naših jeter, razstruplja telo, preprečuje prebavne motnje, krepi imunski sistem, vrača energijo, telo lažje prenaša poletno vročino.

Brezvoljnost in depresivnost odganja šentjanžev čaj. Proti izčrpanosti, slabšem psihofizičnem počutju in brezvoljnosti pomaga tudi matični mleček. Uživajte dovolj tekočine, predvsem vode, svežih sadnih in zelenjavnih napitkov ter čajev. Poživila, kot so kava, kakav, kole in energijske pijače, nas poživijo le kratkotrajno. Na izčrpanost blagodejno vpliva tudi telesna aktivnost.

Ulovljen je zmagovalec Škisolova!

Na Kardeljevo ploščad se 11. maja vrača Škisova tržnica – letos v jubilejni 20. podobi. Včeraj je s ŠkisoLOVom – predizborom za nastop na Škisovi tržnici – 5 mladih glasbenih skupin spisalo prolog letošnji zgodbi prireditve in razkrita je bila prva glasbena skupina, ki bo zaokrožila in dopolnila kakovosten glasbeni program Škisove tržnice 2017. Gre za mlado skupino iz Vipavske doline – Neonate!

  

Včeraj, 23. 3. 2017, se je v v Orto Baru v Ljubljani odvila uvertura v Škisovo tržnico, prireditve kjer se že dvajset let združujejo običaji, navade, narečja in lokalne specialitete iz vseh kotičkov naše domovine. Za zmago na predizboru, ki prinaša nastop na Škisovi tržnici, so se pomerili člani petih mladih glasbenih skupin: Nesesari Kakalulu, Infected, HairX, Neonate in Lumberjack. Obiskovalci ter člani strokovne žirije, ki so jo sestavljali Jernej Sobočan, glasbeni urednik na Valu 202, bobnar zasedbe Elvis Jackson Marko Soršak – Soki, ki je tudi idejni vodja in gonilna sila dobrodelno-glasbenega projekta 20 za 20 ter Samo Karlovčec, vodja večernega programa Škisove tržnice 2017, so z glasovanjem za velikega zmagovalca ŠkisoLOVa 2017 okronali skupino Neonate, katero sestavljajo trije člani: Kris Kodelja (kitarist), Franko Bajc (bobnar), in Klemen Odar (basist).

 

Mladi Vipavčani so bili presenečenje večera, saj je bil nastop na odru ŠkisoLOVa šele njihov tretji. Sami pravijo, da so se na razpis prijavili brez pričakovanj, kar je včerajšnjo zmago naredilo toliko bolj presenetljivo in jim dalo dodatnega zagona. Obiskovalcem Škisove tržnice pa obljubljajo, da bodo na oder prinesli ogromno pozitivne energije ter še več vsega, kar so lahko videli včeraj v Orto Baru. Naslednji teden izide njihov prvi CD, kateri bo prav zagotovo dober pokazatelj kaj lahko pričakujemo 11. maja na Kardeljevi ploščadi.

 

Vodja Škisove tržnice Matevž Skrbiš nam je zaupal, da je ŠkisoLOV potekal boljše od pričakovanj: ”Škisova tržnica, katere osrednji pomen je podpora študentskih lokalnih skupnosti po vsej Sloveniji, s ŠkisoLOVom podpira mlade in predvsem še neuveljavljene študentske glasbene skupine in jim omogoči širšo prepoznavnost z nastopom na glavnem odru prireditve skupaj z vsemi ostalimi znanimi Slovenskimi in prav tako tujimi skupinami.” In glede na mlad talent, ki smo ga lahko včeraj slišali na odru, se za prihodnost slovenske glasbe ni bati. 

Pierrot Pabla Picassa – Marlon Brando

Tokrat se sprehajamo po resni strani umetnosti. Skozi zgodbo enega največjih umetnikov vseh časov se z nami podajte na pot prepletenosti uspeha in tragedije.

Marlon Brando se je rodil 3. aprila 1924 v Omahi, zvezni državi Nebraska, očetu Marlonu Brandu starejšemu, prodajalcu, in njegovi umetnosti naklonjeni ženi, Dorothy Julii. Bil je eden od treh otrok, po njegovem telesu pa se je pretakala angleška, irska, nemška, nizozemska, francoska, velška in škotska kri. Njegova najstarejša sestra Jocelyn je bila prav tako igralka, kot tudi njuna mati, ki je kot režiserka v lokalnem gledališču mentorirala tudi takrat še neznanega Henryja Fondo. Druga sestra je svojo kariero usmerila v likovno ustvarjanje, kar zaokroži skorajda popolno družinsko predanost umetnosti; vse tri otroke je pot umetniške izobrazbe ponesla stran od doma – v New York.

Igra je bila veščina, ki jo je negoval kot otrok, osamljen sin staršev alkoholikov: medtem ko je oče veliko časa preživel na poti, je mladi ‘Bud' z igranjem karakterjev poskušal spraviti mater izven omame, ki jo povzroča dno kozarca, ter s tem pritegniti njeno pozornost in ljubezen. Kljub dejstvu, da je bila izrazito zanemarjajoča, je svojo mater močno ljubil, še posebej, ker je bila ona tista, ki mu je ‘vgradila' ljubezen do narave. A njegovo otroštvo je docela posejano z negativnostmi in dogodki, ki so travmatizirali mladega fanta; med drugim je moral po svojo mater večkrat v mestni zapor, potem ko je zaradi pijanosti tam preživela noč. Anthony Quinn, njegov soigralec v Viva Zapata! (1952), je Brandovi prvi ženi Anni Kashfi nekoč rekel: »Občudujem Marlonov talent, a ne zavidam bolečine, ki mu ga je ustvarila.« Marlon Brando je umrl 1. julija leta 2004.

Pot navzgor

Brando je bil otrok dramske delavnice Erwina Piscatorja v newyorški Novi šoli, kjer je bil pod mentorstvom Stelle Adler, ter danes (tudi po njegovi zaslugi) legendarne igralske institucije Actors' Studio. V teh šolah igre se je Brando seznanil z 'emocionalnim spominom', tehniko ruskega gledališkega igralca, režiserja in producenta Konstantina Stanislavskega, čigar moto je bil ‘Razmišljaj o svojih lastnih izkušnjah in jih uporabi iskreno.'

A čeprav so ga mnogi videli kot metodološkega igralca, je veliki Elia Kazan, režiser, pod katerim je blestel tudi Brando, ter soustanovitelj šole Actors' Studio, čutil, da to nikoli ni bil; videl ga je kot visoko natreniranega, od Stelle Adler izobraženega in kot osebo, ki se pri igri ne zanaša na svoj nagon, kot je bilo značilno za metodološke igralce. Brando je v svoje vloge prelil čustva igralcev, a dodal tudi druge vrste znanja: za razliko od njih je tako recimo lahko uporabljal različne naglase.

Po šolanju se je še vedno mladi ‘Bud' zavihtel na broadwayske odre ter očaral kritike. Prišel je glasen in močan klic Hollywooda in leta 1949 se je poslovil od newyorških gledaliških desk ter se (za vedno) zapisal filmu. Nastala je nevihta: Brando je bil v letih 1952–1958 petkrat nominiran za oskarja, ga za dramo On the Waterfront tudi osvojil, a bistveno je bilo nekaj drugega: Brando je revolucionaliziral filmsko igro in Jack Nicholson je o teh letih nekoč pomenljivo rekel: »Vsi mi smo Brandovi otroci.« Do svojega 30. leta je osvojil občinstvo, kritike in profesionalno stroko filmskega sveta – bil je kralj Hollywooda. Težko je zapisati, kaj je bil vzrok za padec, ki je temu sledil: Brando je začel nizati finančne ter kritiške polomije in studii so mu začeli obračati hrbet. A mnogi opozarjajo, da je v teh, sicer polomijah, Brando neredko odigral svoje vloge izjemno.

Za večno vrnjen na prestol

V zgodnjih 70. letih 20. stoletja je filmski studio Paramount delal na produkciji filma, v katerem bi glavno vlogo prevzel Laurence Olivier – studio je namreč menil, da bi le on lahko zadostoval. Toda bil je bolan, mladi režiser pa je menil, da je samo en igralec, ki bi lahko igral botra mladi in manj izkušeni ekipi igralcev: Francis Ford Coppola je na glavno vlogo filma Boter (The Godfather, 1972) ustoličil Marlona Branda – očeta filmske igre. Igralec je osvojil (in zavrnil) svojega drugega oskarja, izdelek pa je postal takrat najbolj dobičkonosen film vseh časov, ki je s strani mnogih danes sprejet tudi kot eden najboljših vseh časov. Brando je popoln preobrat svoje kariere dopolnil z maestralno predstavo filma Zadnji tango v Parizu (Ultimo tango a Parigi, 1972), v katerega delo je vlil sebe vsega. Kljub temu da so spet sledili filmi, ki jim je bil skupen slab uspeh pri kritikih in gledalcih, se je Brando leta 1979 še poslednjič dvignil: v filmu Apokalipsa zdaj (Apocalypse Now) je v kratko vlogo polkovnika Kurtza vdahnil življenje, ki je tistim, ki so to predstavo videli – vzelo dih.

Marlon Brando se je ponovno usedel na prestol. Čeprav ni nikoli več odigral vrhunske igre, ni z njega nikdar sestopil, saj je bil od takrat naprej največji vseh časov. A kdo bi z njim hotel zamenjati samo eno sekundo zadnjih trenutkov življenja, v katerem je moral hoditi iskati mater v zapor, podpisati tri propadle zakone, gledati, kako mu za zapahe zaradi umora zaprejo sina ter biti na grobu hčerke, ki si je življenje vzela sama?

»Igralec je v največji meri pesnik in v najmanjši zabavljač.« – Marlon Brando

 

Nekaj zanimivosti iz življenja:

  • Dve leti preden je zavrnil svojega oskarja za igro v filmu Boter (1972), je pisal Akademiji, če bi lahko zamenjali tistega, ki ga je osvojil za On the Waterfront (1954), ki je bil ukraden. Pred krajo ga je Brando uporabljal za ustavljanje vrat.
  • Ker se ni hotel naučiti svojega besedila, je za pomoč v več filmih uporabljal kartice z besedilom. V Supermanu (1978) je bilo njegovo besedilo napisano na plenici dojenčka Kal-Ela.
  • Med učenjem igre, ko je bilo študentom naročeno, naj odigrajo ‘piščanca, ki sliši sireno za zračni napad', je večino študentov panično kokodakalo in mahalo z rokami, medtem ko je Brando stal popolnoma mirno in zrl navzgor v strop. Ko so mu rekli, naj pojasni svoje početje, je odgovoril: »Piščanec sem – nimam pojma, kaj je sirena za zračni napad.«
  • Vprašal je soigralca Jamesa Caana, kaj bi si zaželel, če bi se to uresničilo. Ta mu je odvrnil, da bi bil rad zaljubljen, na kar je Brando odgovoril z: »Jaz tudi. Samo ne povej moji ženi.«

 

 

Rok Urbanček

Salomonov bootleg izziv!

Iščemo znane pesmi v novih preoblekah, ki bodo slovensko glasbo približale ljudem, in mlade producente, ki ustvarjajo moderen zvok.

Posnemi svojo verzijo najljubšega slovenskega hita

 

Če ste ljubitelji glasbenega recikliranja, ne spreglejte kreativnega izziva ekipe Dee Jay Time, ki išče nove bootlege slovenskih skladb za radijske valove in klubska plesišča. »Radio Salomon že od 90. let slovi kot radijska postaja, ki vrti največ domače trendovske plesne, urbane in pop glasbe. V tem času smo posneli na stotine pesmi in remiksov (ikonična je predvsem serija plesnih verzij hitov Jana Plestenjaka), mnogi so danes klasike, izdali tudi cel kup kompilacij, kot sta seriji Beli album in Power mix, še danes pa vsak teden zavrtimo vsaj eno novo skladbo iz naše ali partnerske produkcije.«

 

»S tem izzivom bi radi spodbodli ustvarjalce bootlegov tujih hitov, predvsem madino, ki dneve in noči preživi v svojih malih sobnih stuidih v iskanju priložnosti za preboj, da pobrska tudi po domači glasbeni zakladnici. Radi bi slišali znane pesmi v novih preoblekah, ki bodo slovensko glasbo še bolj približale ljudem in s partnerskimi mediji izpostavili ustvarjalce, ki delajo moderen zvok.« Avtorjem najboljših izdelkov bodo pomagali tudi urediti pravice za uradne izdaje, da se bodo lahko vrteli tudi na drugih na radiih, obeta pa se jim tudi možnost nadaljenga sodelovanja. Izziv je v prvih tednih že navrgel nekaj dobrih bootlegov, ki jih lahko zaenkrat slišite le na Radiu Salomon, svežo pomladno podobo so dobile tudi uspešnice Poljubljena (Tabu), Samo edini (Siddharta), Tebe imam (Pušlar in Plestenjak) ter Spredi zadi (Murat & Jose).

 

Izziv bo potekal do konca šolskega leta, navodila za oddajo prispevkov pa najdete na www.radiosalomon.si.

Trg dela

V Sloveniji vlada vse bolj optimistično razpoloženje na trgu dela, kar lahko razveseli sedanje generacije študentov. Vsekakor je v tem času veliko lažje najti delo kot katerokoli drugo leto po 2008.

In tako je prav, diplomanti in drugi mladi morajo čim prej po končanem šolanju dobiti delo. Zgodnje nabiranje izkušenj je ključno za dolgoročno uspešno kariero.

 

Pretekla leta

Če se še enkrat spomnimo na pretekla leta od začetka gospodarske krize naprej. Tedanje generacije mladih so imele velike težave pri iskanju dela. Ne samo, da niso dobili dela v svoji stroki, tudi drugih del ni bilo, ker so bili delodajalci prestrašeni z varčevalno histerijo. V vmesnem času so se v naši državi ukinjala plačana pripravništva, uveljavljala neplačana pripravništva in prakse, spodbujalo se je ekonomsko odvisne samostojne podjetnike in prekinilo se je zaposlovanje v javnem sektorju.

Danes

V tem času se je trg dela že izboljšal. In tako se lahko mladi bolj optimistično podajo nanj. Lahko bi rekli, da se danes veliko lažje najde delo. Kdor želi delati, ga bo našel. Vendar pozor. To ne pomeni, da je na trgu dela več dobrih zaposlitev. Kvalitetnih delovnih mest je malo. Zato se še vedno dogaja, da mladi diplomati opravljajo dela, ki niso povezana z njihovo izobrazbo.

Izzivi

Mladi so še vedno potisnjeni v situacijo, v kateri se morajo odločiti med plačanim delom, za katerega se niso izobraževali, ali neplačanim delom, za katerega so pridobili formalno izobrazbo. Mladi morajo preživeti, zato delajo. Nihče si ne želi biti na plečih drugega. Ekonomska neodvisnost je možna le ob rednih mesečnih prilivih.

Vendar ni vsako delo primerno za nabiranje relevantnih izkušenj na področju, za katerega se je nekdo izobrazil. Vsak dan, ko se opravlja drugo delo, ki ni povezano z izobrazbo, je lahko tudi izgubljen. Vse težje se bo vrniti na »vaše« področje. Se pa po drugi strani odpirajo nove možnosti na drugih področjih.

Zato se nekateri mladi raje odločijo, da ne bodo opravljali del, ki jih ne želijo, ampak svoje kompetence krepijo v okviru prostovoljnega ali prakarnega dela v nevladnem sektorju. V tem primeru so pogosto v nezavidljivem finančnem položaju.

Še vedno je aktualna tudi dilema med delom doma ali delom v tujini. Mladi še vedno odhajajo v tujino in ni kazalnikov, da se bo ta trend ustavil. Tuji trg je zaradi različnih razlogov še vedno bolj privlačen. Ni pa zanemarljivo, da mnogi odidejo samo zato, ker v Sloveniji dela ali dela, ki bi jim odgovarjalo, ne dobijo.

Število samostojnih podjetnikov se je v zadnjih letih močno povečalo. Zato se mladi na trgu dela soočijo tudi z vprašanjem o samostojni poti. Podjetništvo ni primerno za vse in je tvegano. Terja odgovornost in trdo delo, hkrati pa ponuja svobodo in nekatere druge ugodnosti. Predvsem začetek je težak, zato mora biti vstop v podjetništvo premišljen. Uspejo le tisti, ki imajo dober in iskan produkt ali storitev ter stranke. Zato je priporočljivo, da tudi podjetni študenti nekaj delovnih izkušenj naberejo kot delavci.

Razkorak

Na trgu dela prihaja do zanimivega konflikta med delodajalci in delavci. Kljub negativni konotaciji menim, da bo ta konflikt pripomogel k izboljšanju položaja delavcev.

Delodajalci trdijo, da ne najdejo dobrih delavcev, da so previsok strošek, da mladi diplomanti nimajo primernih delovnih izkušenj, da so premalo motivirani za delo, da nimajo pravih delovnih navad, da nekateri ne želijo delati. Obstajajo organizacije, ki imajo prosta delovna mesta in jih ne morejo popolniti. Zaradi vsega naštetega se bodo morali delodajalci ukvarjati tudi sami s sabo in predvsem z vprašanjem, zakaj delavci ne želijo k njim.

Delavci nasprotno menijo, da je malo dobrih delodajalcev, malo kvalitetnih delovnih mest in da delodajalce zanima zgolj zaslužek in ne razvoj podjetij. Zanimivo je, da nekateri delodajalci iščejo različne načine, da bi skrili dobiček, hkrati pa ne želijo nagraditi svojih zaposlenih. Delavci so vse bolj osveščeni, opolnomočeni. Nobena zaposlitev ni vredna izgube zdravja, slabih družinskih odnosov, stalne odsotnosti od družine. Delavci zahtevajo primerne delovne pogoje in primerno plačilo.

Ker imajo oboji prav, bo potreben dialog. Za konsenz bosta morali obe strani ponuditi več, kar bo za splošno gospodarsko klimo samo dobro.

Zaključne misli

Na trgu dela je vsekakor bolj optimistično kot pred leti, delovnih mest je več. Delavci imajo torej večjo izbiro in ni nujno, da opravljajo vsako delo. Delodajalci imajo vse večje težave pri iskanju dobrih kadrov. To pomeni, da bodo morali ponuditi boljše delovne pogoje.

Zato je pred mladimi diplomanti svetla prihodnost. Ravno mladi so tisti, v katere bodo delodajalci najbolj verjetno vlagali. In ko bodo mladi kader usposobili, ga bodo želeli obdržati. Vse to pa je priložnost za delavce, da zahtevajo boljše delovne pogoje.

Tomaž Kuralt

Najpomembnejša sta skupnost in mentorstvo

Sheena Lindahl je soustanoviteljica in predsednica mreže Empact, ki mladim podjetnikom omogoča povezovanje in izpostavljenost v širši skupnosti. 7. marca 2017 nas je obiskala v ABC Hubu, kjer se je srečala z mladimi podjetniki, študenti ter člani Zavoda Ypsilon.

Pri sedemnajstih letih je Sheena s 30 dolarji v žepu brez vednosti staršev sedla na avtobus za New York, kjer si je želela pridobiti samostojnost. Pravi, da bi skoraj odnehala, ko je prejela dobro ponudbo, zaslužila za šolnino na New York University, se leta 2005 povzpela na lestvico 25 podjetnic mlajših od 25 in ustanovila svoje podjetje Empact.

Model podjetništva ni le Zuckerberg

Misija Empacta je širiti podjetniško mislenost v skupnosti ter pomagati podjetnikom oblikovati poslovne modele, ki so jim pisani na kožo: »Ko vidite raznolike obraze podjetništva, spoznate, da je lahko vsak podjetnik.« Mnogi se ujamejo v zanko močnih zgledov in zgradijo podjetje, ki hitro postane nočna mora: »Bodi avtentičen, tako lahko postaneš hit, ki ga bodo želeli vsi posnemati. Če si zlagan, to ljudje hitro ugotovijo. Bodi to, kar si,« je svetovala mladim v ABC Hubu.

Podjetništvo ne sme postati izkušnja osamljenosti

Zaradi svojih dolgoletnih izkušenj v poslu razume cikličnost uspeha: enkrat si zgoraj, drugič si spodaj, kar je povsem normalno, pravi. Zato še toliko bolj verjame v pomembnost povezovanja podjetnkov, ki svojim zaposlenim ne morejo zaupati svojih slabosti, saj bi s tem vplivali na njihovo delovno vnemo. Svetuje, naj se povezujemo z mentorji iz podobnega področja, ki so že prebrodili določene težave, svoje znanje pa pogosto radi delijo naprej.

Še toliko bolj pomembna sta povezovanje in mentorstvo, ker je podjetništvo po mnenju Sheene izkušnja osamljenosti. Na mreženjskih dogodkih se morajo podjetniki pokazati v najboljši luči, zato ne delijo svojih zgodb neuspeha. Sheenina osebna misija je zato pomagati ljudem, da poiščejo svoj potencial in svojo vizijo harmonizirajo s problemi, ki jih rešujejo.

Radovednost, ponižnost, avtentičnost

To so tri vrednote, ki jih Sheena najbolj ceni, izvirajo pa iz njenih osebnih izkušenj. Verjame, da je najpomembnejša lastnost ljudi pripravljenost za učenje in veselje ob odkrivanju novih stvari. Ker je sama začela svojo poti iz nič, razume podobnosti med ljudi in ceni razumevanje, da lahko že jutri ostanemo brez vsega. Najbolj pomaga, če stopimo iz cone udobja, poiščemo svoj model dela in poslovanja ter izkoristimo življenje, ki nam je bilo dano: »Osredotoči se na eno stvar naenkrat in poskusi v tej postati najboljši.«

 

Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi?

Včasih je treba stopiti v prazno in zaplavati s tokom, smo se strinjali vsi udeleženci dogodka. Če nimaš nič, tudi nič ne moreš izgubiti. Sheena Lindahl je potrdila, da smo v Zavodu Ypsilon na pravi poti: »Bilo je čudovito izkusiti skupnost Ypsilona, ta prostor in ljudi z veliko energije.«

Zahvala za izkušnjo pa gre tudi Veleposlaništvu ZDA, ki nam omogoča spoznavati navdihujoče ljudi, kakršna je Sheena. »Veseli smo, da lahko delamo z Zavodom Ypsilon in pripeljemo občinstvo mladih, ki imajo veliko energije in motivacije ter želijo videti pozitivno spremembo v Sloveniji,« je povedal Philip Beekman. »Upam, da je Sheenino sporočilo o opolnomočenju in sprejemanju tveganj pustilo pečat med mladimi, ki naj od dogodka prejmejo navdih in navdušenje za uresničevanje svojih sanj.«

Glasno, bleščeče in veličastno obeležili 40 let v Stožicah!

Glasno, bleščeče in veličastno so svojih 40 let na sobotnem koncertu proslavili legendarni Prljavo kazalište! Tokrat so fantje nastopili na velikem prizorišču ljubljanskih Stožic in v velikem slogu proslavili kariero, ki obsega že 40 let nepozabnih hitov, ki vedno znova osvajajo srca novih generacij. Vsi oboževalci rock glasbe so prišli na svoj račun in na velikem odru v čisto novi luči doživeli njihove neminljive uspešnice. Z enakim žarom kot ob svojih začetkih je Prljavo kazalište s svojo neizmerno energijo navdušilo razigrano publiko, dih pa je jemala tudi veličastna svetlobna produkcija z laserji in osvetlitvijo, ki so prebadali temo v dvorani in rock spektaklu dodali prav poseben čar.

Koncert je otvorila primorska rock skupina Skalp, ki so vedeli, da lahko navdušijo in s strastjo do prvinskega rokenrola ogrejejo občinstvo že s svojo začetno skladbo vse do svoje zaključne Vem, da lahko. Prljavo kazalište so ob suspenzivnem zatišju z odštevanjem ure na velikem ekranu zavzeli oder s suverenostjo prekaljenih rokerjev in z osupljivimi svetlobnimi efekti otvorili skoraj tri ure trajajoč koncert. V parterju, ki je bil razprodan že tedne pred koncertom, so plesali mladi in stari, ravnodušni pa niso ostali niti na tribunah, ki jih je energija v dvorani spravila na noge. Iz tisoče grl so v Stožicah odmevale njihove največje uspešnice Mojoj majci (Ruža Hrvatska), Kiše jesenje, Ne zovi mama doktora, Sve je lako kad si mlad in mnoge druge. Kot poseben gost je nastopil tudi pevec prvotne zasedbe Davorin Bogović s svojo ikonsko pesmijo Crno bijeli svijet. Kultna rock skupina med nastopom ni pozabila na svoje oboževalce in Jasenko Houra je enemu od njih celo ponudil svojo kitaro, da je zaigral skupaj s svojimi idoli. Dejstvo, da so si med nastopom lahko napolnili žepe tudi z nedrčki, ki so leteli na oder, pa izkušene rokerje ni prav nič začudilo. Razgreti fani so ob koncu koncerta vdrli na oder, kar fante ni prav nič zmotilo, in skupaj z njimi zapeli večni hit Mi plešemo. Enako veličastno kot so začeli, so Prljavo kazalište tudi zaključili koncert in se zahvalili vsem oboževalcem vseh generacij, ki so skupaj z njimi v enkratnem vzdušju praznovali 40 let.

PRLJAVO KAZALIŠTE so zatresli, razsvetlili in spravili na noge celotne Stožice ter ustvarili nepozabno vzdušje!

Študenti s kulturo zbrali denar za sovrstnika

KUD Študent je v Unionski dvorani pripravil raznovrsten dogodek ob prazniku »Gregorjevega«, na katerem so nastopili Akademska folklorna skupina, Akademski pevski zbor, Veterani AFS Študent Bela krizantema, Otroška folklorna skupina ter Frajkinclari. Dobrodelni koncert je podprla in financirala Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), vsa zbrana sredstva, v višini 2.000 eur, pa so poklonili Gregi, študentu Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru.

Pod geslom “KUD Študent za študente” sta moči združila KUD Študent Maribor, ki v samem mestu pušča kulturni pečat že več kot 50 let, ter ŠOUM, ki skozi vso leto skuša pomaga socialno šibkejšim.

Tokratni namen je bil pomagati študentu, ki obiskuje Ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru. Družina iz katere prihaja in šteje šest otrok, se skozi mesec kljub zaposlenima staršema prebija s skromnimi prihodki.


»Grega je priden, vesten in umirjen fant. Med počitnicami je delal preko študentskega servisa in tako pomagal družini pri nakupu šolskih potrebščin in za vsakdanje življenje. Brezskrbnih počitnic, tako kot njegovi vrstniki, žal ne pozna. Z bratom pomagata tudi pri pripravi drv in ozimnice ter pri delu na vrtu. Na skupnem dopustu družina ni bila že leta. Grega je tudi zelo skromen fant, zase ne potrebuje veliko, ima pa eno res veliko, a doslej žal še neizpolnjeno željo. Zelo si želi prenosni računalnik, ki bi mu vsekakor bil v veliko pomoč tudi pri študiju,« pravijo pri 
Zvezi prijateljev mladine Maribor, s pomočjo katerega so organizatorji koncerta našli fanta, ki mu bodo skušali vsaj malo olajšati vsakodnevno življenje.

Z vstopnino se je zbralo 1.465 evrov, ŠOUM pa je omenjenemu znesku dodala še 535 evrov. Tako so na koncertu študentovi družini predali 
ček v vrednosti 2.000 evrov. Znesek, kateri bo vsaj malce olajšal vsakodnevno življenje več članski družini.

Komu bo uspel preboj na oder Škisove tržnice?

Do drugega četrtka v maju, ko se na Kardeljevo ploščad vrača Škisova tržnica – letos v jubilejni 20. podobi, nas ločita še slaba dva meseca. Ta četrtek, 23. 3. 2017, natanko 7 tednov pred največjim dogodkom za mlade v Sloveniji, bo 5 mladih glasbenih skupin spisalo prolog letošnji zgodbi prireditve, kjer se že dvajset let združujejo običaji, navade, narečja in lokalne specialitete iz vseh kotičkov naše domovine.

 

Zveza ŠKIS tudi letos v okviru Škisove tržnice perspektivnim mladim glasbenim skupinam ponuja priložnost, da se predstavijo na glavnem odru in obiskovalce ogrejejo za večerni del prireditve, ko se na dveh glasbenih odrih predstavijo velikani slovenske in tuje popularne glasbe. Letošnji ŠkisoLOV – predizbor za nastop na Škisovi tržnici – bo potekal v četrtek, 23. 3. 2017, od 20. ure dalje v Orto Baru v Ljubljani.

Za zmago na predizboru, ki prinaša nastop na Škisovi tržnici, se bodo pomerili člani petih mladih glasbenih skupin: Nesesari Kakalulu, Infected, HairX, Neonate in Lumberjack. O zmagovalcu bodo odločili tako obiskovalci kot tudi člani strokovne žirije, ki je bila sestavljena posebej za to priložnost. Strokovno žirijo sestavljajo Jernej Sobočan, glasbeni urednik na Valu 202, bobnar zasedbe Elvis Jackson Marko Soršak – Soki, ki je tudi idejni vodja in gonilna sila dobrodelno-glasbenega projekta 20 za 20 ter Samo Karlovčec, vodja večernega programa Škisove tržnice 2017.

Zmagovalna skupina ŠkisoLOVa bo zaokrožila in dopolnila kakovosten glasbeni program, ki bo ob študentskih klubih, pestrem dogajanju in obiskovalcih spisal jubilejno zgodbo Škisove tržnice 2017.

Delodajalci najbolj spoštujejo strast do dela

Z Zoranam Savinom, direktorjem Styria digital marketplaces, ki upravlja s portalom MojeDelo.com, smo se pogovarjali o načrtovanju in grajenju kariere, kaj sploh je karirea, poklicih prihodnosti, dobro napisanem Cv-ju in še čem zanimivem.

Kaj sploh je kariera in kako se jo v današnjih časih gradi?

Tradicionalno pojmovanje kariere je pomenilo napredovanje iz nižjih položajev na višje v okviru organizacije ali delovnega mesta; predvsem smo za kariero smatrali tiste posameznike, ki so jih mediji dobro izpostavili in prepoznali kot karieriste.

Danes se tako pojmovanje kariere umika novim konceptom in definicijam. Kariera vedno bolj predstavlja posameznikovo celotno življenjsko pot, ne le pot na področju dela. Označuje posameznikovo tranzicijsko, dinamično in fleksibilno napredovanje v različne smeri, odvisno od sprememb v okolju.

Razvoj kariere predstavlja pridobivanje različnih spretnosti, izkušenj in znanja. Načrtovanje in vodenje kariere pomeni večanje kompetentnosti, znanja in zmožnosti za delo. To je dejaven proces, katerega sestavni del so različne oblike učenja in dela. Vključuje formalno, neformalno in informalno obliko učenja ter na drugi strani, poleg različih oblik zaposlitve, tudi vse neformalne oblike dela, kot so delo na domu, prostovoljno delo v skupnosti in drugo. Razvoj kariere je odvisen od posameznika in poteka vse življenje. Ustvarjanje kariere je tako vseživljenjski proces. Kariera se gradi in se ne zgodi.

Morda velja omeniti tudi to, da kariero vsak dojema drugače. Družba kot takšna ni edini pravi »razsodnik«, kaj kariera je in termin kariera danes ni več rezerviran samo za ključne akterje v eliti, kjer je glavno merilo tudi uspeh v finančnem smislu, pač pa je lahko to posameznik, ki dela na področju, ki ga veseli (pa sam zaznava napredek v razvoju svoje karierne poti); lahko je to posameznik, ki se ukvarja denimo s “slacklinom”, kar ne pomeni, da je s tem obogatel, niti v večini primerov ni vabljen v sam vrh na nacionalni ravni, je pa povabljen na strokovno srečanje v tujino, se udeležuje različnih tekmovanj in kot strokovnjak na tem področju postavlja mnenje.

Kariera s tem ni izgubila na vrednosti, pač pa omogočila posameznikom, da tudi na neelitnih mestih dosegajo, čutijo uspeh, ki jih na nekem področju osebnostno izpopolnjuje.

 

Kaj lahko študentje naredijo za kariero oziroma zaposlitev že v času študija? Kaj jim svetujete, da jim bo lažje vstopiti na trg dela?

Najboljše in najlepše je, če študenti vedo, kaj si želijo delati v življenju. Potem je pot mnogo lažja. Zelo uporabno je, da študenti v času študija delajo in na ta način pridobivajo pomembne izkušnje. Vsako delo šteje, saj vsako izmed del prinaša posebne spretnosti, znanja in izkušnje, posebej v odnosih z ljudmi. Pri vsakem delu je prav, da se nanj osredotočijo, se čim bolj izkažejo in pokažejo pripravljenosti in željo po delu. Vse te izkušnje, pridobljene na takšen način, že štejejo med prave izkušnje, ki jih navedejo pri iskanju službe. Pri vsakem delu je mogoče pridobiti katero od zahtevanih spretnosti na razgovorih za službo. Naš nasvet je: pridobiti čim več izkušenj, znanj in spretnosti, ki bodo prišle prav pri iskanju službe in vedenje, katere so tiste stvari, ki jih delajo dobro in natančno, poznavanje svojih pomanjkljivosti … Vse to pride prav, ko se je treba začeti dogovarjati za prvo službo. Pa ne samo za prvo, za katerokoli službo.

Posamezniki bodo kariero lahko razvijali na tistih področjih, ki jih veselijo, na tistih, na katerih so dobri, bodo nekoč suvereni, delo pa jim v tem primeru ne bo predstavljalo le 8-urnega dela z mislimi nekje drugje.

 

Kako iskati zaposlitev oziroma delodajalce?

Zaposlitev ali zaposlovalce gre iskati na področjih, ki te zanimajo. Če se zanimaš za kakšno specifično podjetje, o njih poizveš in prebereš čim več, se pozanimaš o njihovem načinu dela, o njihovih posebnostih, vrednotah in željah in se v prošnji za službo osredotočiš na tisto, kar je skupnega tebi in podjetju. Podjetja lahko iščemo na zaposlitvenem portalu MojeDelo.com, kjer so podjetja, ki  iščejo primerne kadre zase in so njihove zahteve natančno zapisane. Prav tako je treba odpreti oči in ušesa in spremljati trg dela, na vseh nivojih.

 

Vse več je samostojnega podjetništva, vaše mnenje o tem?

Edina stalnica sodobnega sveta, na kateremkoli področju posameznikovega dela, so spremembe. Te so se zajedle v vse sfere, tudi strokovno, delovno področje posameznika. Pričakovanja, da se bo posameznik odločil za en poklic in na tem področju delal vse svoje delovno aktivno obdobje, so postale iluzija. V povprečju vsakih pet let menjamo delodajalca oziroma delo. Prav tako je zaposlitev za nedoločen delovni čas že v upadu, kar pomeni, da hitre spremembe narekujejo posameznikove hitre odločitve.

Glede na zahteve na delovnih mestih in zgoraj napisano lahko rečemo, da je samostojno podjetništvo ena izmed vedno bolj pogostih oblik zaposlitve, kar seveda pozdravljamo. Če ima posameznik idejo, produkt ali storitev, strategijo, cilje in želi to uresničiti, je samo še vprašanje časa, kdaj bo imel toliko poguma, da to izpelje. Ostanki preteklega sistema nas zadržujejo v krempljih prepričanja, da je varnost ključna vrednota tudi na delovnem mestu. Nobeno delovno mesto ni več varno.

V ospredje prihaja bolj vrednota svobode: delo predstavlja tiste stvari, ki so nam »fajn«, nam daje svobodo, kdaj bomo stvari naredili, daje nam možnost odločanja, za katerega delodajalca bomo delali (ali zase …).

 

Kakšni kadri so najbolj iskani? Kakšna so potrebna znanja? Kaj najbolj cenijo in iščejo delodajalci?

Glede na hitre gospodarske spremembe je zelo nehvaležno napovedovati, kam bodo šli poklici prihodnosti. Glede na trenutno stanje lahko damo okvirne predloge. Vse bolj bodo potrebni računalniški programerji, IT strokovnjaki, finančni analitiki, tržniki, farmacevti, biokemiki, zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre, poklici, povezani z zdravstveno nego na domu, strojni inženirji, zelena delovna mesta (varčna raba energije, zemeljskih virov, lesarstvo), gostinstvo in turizem.  

Ne gre zanemariti dejstva, da se še vedno iščejo kamnoseki, izdelovaci kovinskih konstrukcij, oblikovalci kovin, orodjarji, električarji, avtokaroseristi, peki, mesarji, mizarji, zidarji, kleparji, slikopleskarji, gozdarji, dimnikarji. To torej vemo, vprašanje pa je, kaj vas zanima. 

Edino, kar šteje v življenju, je dejstvo, da boste počeli tisto, kar vas resnično veseli. Če ste našli poklic, ki vas veseli, sledite poti, ki vas bo pripeljala do njega. Delodajalci najbolj spoštujejo strast do dela, voljo, energijo in motivacijo. Vsakega dela se da priučiti, delovne vneme in želje, da bi delali prav v tem podjetju, ne. Zato je ta X-faktor tisto, česar si vsi delodajalci želijo. Željo po delu, po tem, da bi s svojim znanjem in izkušnjami pomagali njihovemu podjetju.

 

Kakšen naj bo življenjepis oziroma CV, kakšen nasvet?

Dobro napisan življenjepis vas bo postavil nad ostale v pičlih nekaj sekundah. Načinov, kako napisati dober, kreativen, inovativen življenjepis, je na spletu ogromno. Vaš življenjepis (CV) ima manj kot 30 sekund časa, da prepriča kadrovika. Pa je pripravljen tako, da ga bo prepričal?

Vsak delodajalec ima v glavi sliko idealnega kandidata. Iz kupa prijav na delo, ki jih prejme, bo po hitrem pregledu izbral tiste kandidate, ki ustrezajo njegovem videnju idealnega kandidata. Če vaš življenjepis ni pripravljen tako, da ustreza tej sliki, potem praktično nimate nobene možnosti, da dobite to delovno mesto. Verjetno se vsak vpraša, kako pa lahko ugotovim, kakšno sliko ima v glavi? Po navadi lahko iz napisanega oglasa, uporabljenih besed in stila ugotovimo, kakšna je slika, ki jo ima kadrovik. Internet nam ponuja kopico informacij: pogledamo, kakšno je podjetje, kakšen kader je tam zaposlen, kdo so ljudje, ki kreirajo ekipo, direktor, kadrovik … celotna slika vam bo dala informacije o tem, kakšno osebo želijo zaposliti.

Takoj na začetku napišite, kaj znate in kakšne izkušnje imate. Ne pozabite na sliko, ki mora biti lepa, poslovna slika. Ta pokaže veliko o vas. Življenjepis ne sme biti predlog, stran ali dve sta dovolj, biti pa mora informativen in pregleden, dobro je, da vsebuje nekaj, kar vas bo ločilo od ostalih.