Konklave se je komaj dobro začel, zanimive novice pa že vse od smrti Papeža Frančiška polnijo naslovnice medijev.
Ena izmed najbolj svežih je tesno povezana s filmskim svetom, natančneje enim najbolj priljubljenih filmov zadnjega meseca – Konklave. Ta naj bi številnim kardinalom pomagal v pripravi na potek konklava.
Film Konklave kot priprava na pravi konklave
Soočeni z zelo skrivnostnim in zapletenim ritualom izbire novega papeža so se katoliški kardinali obrnili na Hollywood, da bi izvedeli, kako bi se lahko vse skupaj odvilo.
Naj se sliši še tako noro, nekateri od 133 visokih klerikov, ki naj bi vstopili v Sikstinsko kapelo, so iskali napotke v filmu Konklave.
»Nekateri so film gledali v kinu,« je za portal POLITICO priznal duhovnik, ki je vpleten v dogajanje sredi Vatikana.
Film Konklave kot eden najboljših leta 2024
V filmu, ki ga je režiral Edward Berger, angleški igralec Ralph Fiennes nastopa kot kardinal Thomas Lawrence, dekan kardinalskega zbora. Kot oskrbnik konklava, ki ga imenuje papež, se mora soočiti s prepirljivimi kleriki, pojavom škandaloznih dosjejev, ki ciljajo na papeške ljubljence, in pojavom neznanega kandidata iz nejasne škofije.
Film se zdi izjemno natančen celo kardinalom, je dejal klerik, zaradi česar je koristno raziskovalno orodje, zlasti v času, ko ima toliko udeležencev konklava malo izkušenj z vatikansko politiko in protokolom.
Večino kardinalov, ki so se v tednih po smrti papeža Frančiška zgrinjali v Rim, je imenoval pokojni papež in nikoli niso doživeli konklava. Kot zrcalo Fiennesovega filma mnogi prihajajo tudi iz majhnih, prej spregledanih škofij po vsem svetu.
Žarišče škandala ne zgolj na filmskem platnu
Film je bil predvajan štiri mesece pred smrtjo papeža Frančiška in bil kot tak nesrečno pravočasna uvodnica za milijone ljudi, ki so si nenadoma zaželeli najnovejših novic o papeških vodilnih kandidatih in cerkvenih spletkah, potem ko je bila sprožen tudi v resničnem svetu.
Spomnimo, da je film Konklave skupaj s filmom Papeža (Two Popes) postal eden najbolj gledanih na številnih pretočnikih.
Lobiranje pred konklavo je že ustvarilo žarišče škandala, nič manj senzacionalnega kot imitacija Hollywooda.
Prekaljeni vatikanski insajderji so italijanskemu tisku izdali anonimne žaljivke proti tekmecem, pojavile so se obtožbe o zlorabah zoper več glavnih kandidatov, osramočenemu kardinalu, povezanemu z veliko finančno goljufijo, pa je bila odredena prepoved vključitve pri postopku po razkritju dramatičnega posmrtnega pisma pokojnega papeža.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Slovenski volivci se bodo 11. maja 2025 odločali o zakonu, ki predvideva dodatek k pokojnini za izjemne umetniške dosežke. Novi zakon bi upokojenim prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo prinesel mesečni dodatek 1.500 € (100 % dodatka k najvišji pokojnini, torej skupno 3000 € mesečno), čeprav je Prešernova nagrada že sama vredna 30.000 € in enkratni Prešernov sklad 10.000 €. Nasprotno pa drugi pomembni ustvarjalci za svojo dolgoletno kulturno prispevnost ne bi dobili ničesar.
Vlada opozarjaja na amortizacijo sredstev (stroški referenduma 6,7 milijona €), vendar v opoziciji poudarjajo, da so glavnino teh sredstev nadomestila volilnim organom – torej majhnim ljudjem, ki skrbijo za izvedbo volitev. Referendumu, ki ga je sprva zahtevala SDS, nasprotuje večina koalicijskih strank, zagovorniki pa poudarjajo pomen neposredne demokracije.
Osnovne informacije o referendumu
Datum glasovanja: nedelja, 11. maja 2025
Vprašanje na glasovnici:
“Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. 1. 2025?”
Možnosti glasovanja:
Predčasno glasovanje (v upravnih enotah)
Po pošti (za volivce, ki so odsotni ali bolni)
Glasovanje na volišču na sam dan referenduma
Predlog zakona: kdo prejme dodatek?
Prejemniki Prešernove nagrade
Prešernova nagrada za življenjsko delo: mesečni dodatek v višini 100 % najvišje pokojnine (približno 1.500 €)
Prešernov sklad (enkratni dosežek): mesečni dodatek 50 % razlike do najvišje pokojnine (približno 750 €)
Prejemniki državnih odlikovanj z navedbo umetniške utemeljitve ter dodatno pomembno nagrado: možnost 50 % ali 100 % dodatka, odvisno od zaslug.
Obstoječa finančna vrednost
Prešernova nagrada za življenjsko delo: 30.000 €
Nagrada Prešernovega sklada: 10.000 €
Neenakopravnost v kulturi
Medtem ko bo peščica “vrhunskih” umetnikov uživala mesečni dodatek, na tisoče drugih ustvarjalcev ne bo deležnih nobene podpore. To potrjujejo tudi podatki ministrstva za kulturo pri oceni vsakoletnih izplačil (okoli 4 prejemniki dodatkov, skupaj 61.572 € letno). Brez pravic bodo vsi ostali akademski glasbeniki, zborovodje, slikarji, kiparji, restavratorji, plesalci, pisatelji, dramatiki in drugi, ki ključno prispevajo k slovenski kulturni krajini.
Primeri spornih prejemnikov
Maja Smrekar je slavna po performansu K-9_topology, v katerem je dojila psa in celo izvedla “fiziološko cepljenje” lastnih celic z maščobno celico psa.
Simona Semenič, prejemnica Prešernovega sklada, je v enem izmed performansov razrezala slovensko zastavo, kar je sprožilo pozive k odvzemu nagrade in kazenskim pregonom zaradi “oskrunjenja državnega simbola”.
Ti primeri so za javnost dodatno sporna, saj z vidika nekaterih državljanov niso “zasluženi” umetniški dosežki, temveč samo politični ali (še slabše) provokativni gesti.
Stroški in proračunski vidik
Celotni stroški referenduma: 6,7 milijona € (iz proračunske rezerve DVK)
Nadomestila volilnim organom: približno 3,7 milijona €
Ostali stroški (najem volišč, tisk gradiva, pošta, informacijska podpora): 2,9 milijona €
Mediji pogosto poudarjajo skupni znesek, a pozabljajo, da gre velik del za plačila lokalnim članom volilnih komisij – kar vrača denar v slovenske skupnosti in krepi participacijo državljanov.
Demokracija in moč referenduma
Podporniki menijo, da je referendum vrhunec neposredne demokracije. Med epidemijo covida-19 (2020–2022) je Slovenija izvedla več različnih referendumov – od zakonskih do posvetovalnih – kar strokovnjaki označujejo kot “vrh demokratične participacije”. Danes kritiki pogosto izpostavljajo stroške in preusmerjanje pozornosti, vendar je po mnenju zagovornikov vsak referendum priložnost, da ljudje neposredno odločajo o pomembnih družbenih vprašanjih.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
SPIRIT Slovenija je objavil Javni poziv osnovnim in srednjim šolam za dodelitev spodbud, namenjenih izvajanju dejavnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi v šolskem letu 2025/2026.
Opremiti mlade s podjetniškimi znanji in veščinami
Poziv si prizadeva mlade opremiti s podjetniškimi znanji in veščinami, ki so koristne ne glede na izbrano poklicno pot. Poleg tega spodbuja razvoj osebnostnih lastnosti, krepitev podjetnosti, pridobivanje osnovnega vpogleda v poslovni svet ter širjenje zavesti o podjetništvu kot pomembnem družbenem pojavu.
Šole lahko s pomočjo tega poziva financirajo izvajanje dejavnosti v okviru programa letnih aktivnosti, in sicer:
projekte po metodologiji »Z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do podjetnosti«,
vikend aktivnosti, namenjene razvoju lastnih idej učencev in dijakov ali reševanju izzivov podjetij in organizacij,
obšolske dejavnosti, usmerjene v podjetniški razvoj mladih.
Vsaka šola lahko v prijavi zaprosi za financiranje največ dveh izvedb izbranih aktivnosti – bodisi dveh različnih ali dveh izvedb iste dejavnosti – ob upoštevanju vseh pogojev za prijavitelje.
Za ta razpis je skupno na voljo 580.000 evrov za šolsko leto 2025/2026. Rok za oddajo vlog je 6. junij 2025.
Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) se od 7. maja odvija 11. mednarodni filmski festival Student Cuts, ki je del tradicionalnega Kulturnega maratona.
Filmski festival Student Cuts
Festival združuje mlade filmske ustvarjalce iz Slovenije in tujine, s posebnim poudarkom na predstavitvi del dijakov slovenskih umetniških gimnazij.
Otvoritev je pripadla ravnatelju gimnazije Francu Čušu, ki je izpostavil pomen filmske ustvarjalnosti za razvoj mladih: »Lanski jubilejni deseti festival nam je dal nov zagon in ideje. Da delamo v pravo smer, dokazuje to, da je letos na tekmovalni del festivala prispelo več kot 2200 filmov z vsega sveta. To kaže tudi na vse večjo prepoznavnost festivala.«
Filmi bodo prikazani na treh prizoriščih v Ljutomeru – v Grossmannovi dvorani GFML, v Domu kulture in v Mladinskem klubu. V tekmovalni program se je uvrstilo približno 60 filmov, ki tekmujejo v petih kategorijah: animirani, dokumentarni, igrani, eksperimentalni in kategoriji Future talents, ki je namenjena dijakom umetniških gimnazij s smerjo gledališče in film. Letos v tej kategoriji sodelujejo dijaki iz Nove Gorice, Ljubljane in Ljutomera.
Poleg tekmovalnega dela bo predstavljen tudi izbor filmov v netekmovalnem programu, ki bo letos prvič prikazan tudi izven Ljutomera – v Academii v Mariboru in v Art kinu Odeon v Izoli. Po besedah Čuša s tem organizatorji širijo doseg festivala ter spodbujajo večjo dostopnost kakovostne dijaške filmske produkcije širšemu občinstvu.
Direktor festivala Jaka Polutnik je poudaril, da je temeljno poslanstvo festivala nuditi priložnost mladim ustvarjalcem ob vstopu v svet filma. Ocenjevala jih bo strokovna žirija, v kateri so režiser, scenarist in igralec Jan Cvitkovič, scenografka in kostumografka Lara Štefančič ter novinarka in dokumentaristka Irena Bedrač. Poleg glavnih žirijskih nagrad bo podeljena tudi nagrada občinstva.
Festival spremlja tudi dodatni program z različnimi delavnicami in predavanji žirantov. Kot je dejal Čuš, so v Ljutomer že prispeli tudi mednarodni gostje, med njimi trije študenti iz Španije v okviru programa Erasmus.
Student Cuts pod odkriljem ljutomerske gimnazije že osem let
Festival Student Cuts je GFML prevzela pod svoje okrilje leta 2017, potem ko je sprva deloval na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pod mentorstvom Polutnika. Danes je to pomemben kulturni dogodek, ki ne le spodbuja mlado filmsko ustvarjalnost, ampak dijakom omogoča tudi dragocene praktične izkušnje.
Student Cuts je tudi uvod v dvomesečni Kulturni maraton GFML, ki poteka že več kot 25 let. Do konca šolskega leta bodo v okviru maratona potekali številni dogodki – med njimi sodelovanje na Maratonu treh src, Parada učenja, gledališke produkcije in koncerti, vrhunec pa bo zaključna akademija Odsev, 24. junija.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
V zadnjem desetletju so se nosljive pametne naprave razvile v prefinjena orodja, ki pomagajo pri spremljanju fizioloških znakov in zgodnjem odkrivanju bolezni. Vključitev tovrstnih tehnologij v vsakdan posameznikov in zdravstvenega osebja tako predstavlja revolucijo v spremljanju zdravja.
Huawei je skupaj z družbo Ipsos izvedel obsežno raziskavo o naraščajočem vplivu nosljive tehnologije na spremljanje osebnega zdravja. Rezultati nudijo vpogled v trende zavedanja o pomenu zdravja med prebivalci Evrope ter omogočajo globlje razumevanje, kako lahko tehnologija preoblikuje prihodnost proaktivnega upravljanja zdravja.
5 najpomembnejših kazalnikov zdravja
Raziskava je izpostavila pet najpomembnejših kazalnikov zdravja po mnenju zdravstvenega osebja: krvni tlak, raven krvnega sladkorja, srčni utrip (pulz), nasičenost kisika v krvi (SpO₂) in elektrokardiogram (EKG).
Zdravstveno osebje vidi v krvnem tlaku enega ključnih kazalnikov, zato priporoča, da ga merimo večkrat na teden. Zanimivo je, da se s tem strinjajo tudi potrošniki, kot kaže raziskava Huawei Health Survey iz leta 2023. Težavo, da pogosto nimamo pri roki primernega merilnika, pa rešujejo pametne nosljive naprave, kot je inovativna pametna ura Huawei Watch D2. Ta omogoča meritve kadar koli in kjer koli, kar je morda še pomembneje, brez obiska zdravnika.
Naslednji pomemben kazalnik je nasičenost kisika v krvi, ki naj bi ga merili vsaj enkrat na mesec. Pametne ure Huawei so tukaj korak pred priporočili. Bodisi meritev izvajajo neprekinjeno ali na zahtevo. Podobno velja za snemanje elektrokardiograma, ki smo ga še nedavno lahko opravili le pri zdravniku, zdaj pa ga lahko izvedemo kar na zapestju, kadar koli se nam zdi primerno.
72 odstotkov zdravstvenega osebja podpira pametne naprave za upravljanje zdravja
Raziskava je pokazala znatno strokovno podporo uporabi zdravstvenih tehnologij pri negi. Kar 72 odstotkov zdravstvenega osebja priporoča uporabo pametnih nosljivih naprav za spremljanje ali napovedovanje zdravja.
58 odstotkov jih celo soglaša, da omogočajo proaktivno upravljanje zdravja in s tem preprečevanje bolezni. To predstavlja pomemben premik iz reaktivnega pristopa k sistemu zgodnjega opozarjanja na morebitne zdravstvene težave, kar bi lahko bistveno izboljšalo izide zdravljenja.
Na tej podlagi kar 83 odstotkov zdravstvenega osebja meni, da pametne naprave spodbujajo potrošnike k večji skrbi za zdravje. Podatki iz leta 2023 celo kažejo, da povprečno 67 odstotkov rednih uporabnikov pametnih ur meni, da so jih analize in predlogi njihovih naprav spodbudili k bolj zavestnemu odnosu do lastnega telesa in življenjskega sloga.
Poleg tega se 78 odstotkov zdravstvenega osebja strinja, da pametne naprave spodbujajo posameznike k spremembi življenjskega sloga, medtem ko jih je 70 odstotkov posebej poudarilo, da spodbujajo redno telesno dejavnost. Trend je bil potrjen tudi v raziskavi Huawei iz leta 2023, v kateri je 90 odstotkov uporabnikov pametnih ur uvedlo vsaj eno novo zdravo navado, 88 odstotkov pa jih je izboljšalo svoje počutje.
Naraščajoča ozaveščenost o zdravju je ustvarila povpraševanje po priročnih, celovitih in natančnih rešitvah za spremljanje, ki omogočajo boljše razumevanje lastnega zdravja in spodbujajo k ukrepanju.
Huawei bo kmalu predstavil nove pametne ure
Huawei se na to povpraševanje odziva s sistemom, ki združuje najnovejše dosežke na področju spremljanja vitalnih znakov. Sistem Huawei TruSense, ki je bil prvič uporabljen v pametnih urah serije Huawei Watch GT 5, meri več kot 60 kazalnikov zdravja in telesne pripravljenosti. Ti pokrivajo šest glavnih telesnih sistemov: krvni, dihalni, živčni, endokrini, reproduktivni in mišični sistem.
Letošnja novost je revolucionarni modul, ki z ločenimi tipali omogoča hkratno merjenje na zapestju in konici prsta. To zagotavlja bistveno boljše podatke o zdravju ter dramatično poveča natančnost, hitrost in celovitost meritev.
Huawei ostaja zavezan premikanju tehnoloških meja na področju digitalnega zdravja z neprestanim raziskovanjem naprednih tehnologij za spremljanje zdravja. Potrošniki se lahko veselijo predstavitve povsem nove serije pametnih ur Huawei Watch 5 in Huawei Watch Fit 4 s sistemom TruSense, ki bo potekala 15. maja 2025.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Po kaosu in nemiru, ki smo ga preživljali marca in aprila, maj predstavlja novo in sveže obdobje. Čas je za oddih, ki smo ga čakali in potrebovali. Toda, samo zato, ker se nevihta umirja, še ne pomeni, da bodo stvari dolgočasne. Daleč od tega.
Kaj se dogaja s planeti in luno? Pluton je retrograden, polna luna je v znamenju Škorpijona, nova luna v Dvojčkih pa obljublja velik premik, in kar je najpomembneje, Oven je v Saturnovem povratku.
V nadaljevanju predstavljamo tri znamenja, ki jih v mesecu maju čaka velika sprememba. Si med njimi?
Skoraj trdimo lahko, da je Oven na pragu največje spremembe. Ne samo maja, ampak celo naslednja tri leta. Če si rojen med marcem 1964 in marcem 1967 ali aprilom 1996 in marcem 1999, vstopaš v obdobje legendarnega in epskega Saturnovega povratka. To je astrološki pojav, ki se zgodi vsakih 27 do 30 let, ko se šesti planet sončnega sistema vrne na točno tisto mesto, kjer je bil v trenutku tvojega rojstva. Kaj torej to pomeni zate?
Saturn bo v Ovnu do aprila 2028, tako da bodo naslednja tri leta namenjena odmiku od zunanjega potrjevanja k samomotivaciji in suverenosti. Zamisli si to kot obdobje treh let, ko življenje postane bolj jasno in zapustiš kaos svojih 20-ih in se odpraviš v svoja 30-a.
Kar zadeva velike majske spremembe, vse kaže, da bodo Ovni nekoliko tvegali za nova prijateljstva. To tudi pomeni, da je zdaj boljši čas kot kdaj koli prej, da se odpraviš na zmenek. Kar zadeva denar, viri tečejo in lahko pride do večjih izplačil ali drugih dohodkov.
Čaka te zabavno obdobje. Sonce in Merkur večino tega meseca preživita v tvojem znamenju ter krepita tvojo lepoto in samoizražanje. Ko se 20. maja prične obdobje Dvojčkov, je želja po dodatnem delu ali nastopu resnična in vredna tega, da vsaj poskusiš. Pazi le, da ne pregoriš.
Največja vidna sprememba se bo zgodila v finančnem sektorju. Nova luna v Dvojčkih obljublja veliko akcije. Lahko boš deležen povišice ali razjasnitve glede proračunov in drugih prihodkov.
Lev – velikodušen, ustvarjalen, sočuten. Ta mesec je tvoj čas, da prevzameš odgovornost – tudi če je izven tvoje cone udobja. Maj je čas, ko vse drzne in kaotične poteze, ki si jih delal v svoji karieri, končno začnejo imeti smisel. V nekaterih verjetno vznemirljivih novicah se boš poslovil od ravne in začrtane poti in videl boš, kako zabavno je biti prilagodljiv. (Ampak ostani potrpežljiv).
Medtem ko tvoja kariera raste, daješ veliko časa in energije tudi svojemu družabnemu življenju. Na področju ljubezenskega življenja prihaja velika sprememba vzdušja. Saturn – planet, ki vlada nad tvojim partnerstvom in vpliva na tvojo globoko zvestobo in predanost – 24. maja prestopi v drugo znamenje. Po treh letih krmarjenja po mračnih čustvenih in finančnih mejah je čas, da Saturn v znamenju Ovna prinese nova obzorja in povezave.
Katere jedi lahko pripravimo iz špargljev? Foto: on Pixabay
Ko pomlad potrka na vrata, se na tržnicah in vrtovih ponovno znajdejo težko pričakovane sezonske dobrote. Med njimi kraljujejo šparglji – nežno zeleni ali aristokratsko beli poganjki, ki s svojo svežino, prefinjenim okusom in hranilno vrednostjo navdušujejo ljubitelje kulinarike.
Šparglji so izredno vsestranski: iz njih lahko pripravimo lahkotne juhe, hitro popečene priloge, bogate glavne jedi ali celo rahlo presenetljive sladice. Poleg tega so odlični za razstrupljanje in vsebujejo veliko vlaknin, vitaminov (A, C, E, K) ter folne kisline.
Nasveti za nakup in shranjevanje
Pri nakupu bodite pozorni na čvrstost stebel in svežino konic. Izogibajte se mehkim, upognjenim špargljem. Doma jih porabite čim prej, najbolje v 2–3 dneh. Shranite jih v hladilniku, ovite v vlažno krpo ali z dnom, potopljenim v kozarec vode.
Šparglji so več kot le priljubljena spomladanska sestavina – so simbol novega začetka, očiščenja in svežine. Njihova vsestranskost nam omogoča ustvarjanje preprostih, zdravih in estetsko dovršenih jedi. Naj vas pomlad navdihne k ustvarjanju v kuhinji – in morda bo prav šopek špargljev tisto, kar vas bo vsak dan znova spomnilo, kako slastno je lahko prebujanje narave. V nadaljevanju vam predstavljamo pet izvrstnih pomladanskih jedi s šparglji, ki bodo navdušile tako izkušene gurmane kot začetnike v kuhinji.
1. Kremna špargljeva juha z limono in drobnjakom
Začnimo s klasiko, ki nikoli ne razočara. Ta kremna juha je idealen uvod v vsak pomladni obrok – lahkotna, dišeča in elegantno zelenkasta.
Sestavine:
500 g zelenih špargljev
1 šalotka
1 žlica olivnega olja
750 ml zelenjavne jušne osnove
1 žlica limoninega soka
Naribana limonina lupinica (po okusu)
2 žlici sladke smetane (neobvezno)
Sol in poper po okusu
Svež drobnjak za posip
Postopek: Najprej pripravimo šparglje – za juho bomo uporabili približno 500 gramov zelenih špargljev. Odrežemo oleseneli del (najlažje s tem, da špargelj rahlo prelomimo – odlomil se bo točno na pravem mestu), stebla pa narežemo na manjše koščke. V srednje veliki kozici segrejemo žlico olivnega olja in dodamo eno drobno nasekljano šalotko. Ko šalotka postekleni, dodamo narezane šparglje in jih na hitro popražimo. Nato zalijemo z okoli 750 ml zelenjavne jušne osnove in kuhamo približno 10 do 15 minut, da se šparglji povsem zmehčajo. S paličnim mešalnikom juho gladko spasiramo, dodamo sol, poper po okusu, za osvežilno noto pa še žlico limoninega soka in ščep naribane lupinice. Juho obogatimo z žlico sladke smetane (če želimo bolj kremast učinek) ter posujemo z drobnjakom.
Rižota je vedno dobra izbira, ko želimo ustvariti nekaj toplega in tolažilnega, a hkrati nežnega. Šparglji so v tej jedi zvezde – njihov okus se čudovito preplete s kremasto teksturo riža in slanostjo sira.
Sestavine:
300 g arborio riža
300 g zelenih špargljev
1 čebula
1 žlica masla
1 dl suhega belega vina
Približno 1 l zelenjavne jušne osnove
3–4 žlice naribanega parmezana
1 žlička masla (za konec)
Sol in poper po okusu
Za pripravo rižote najprej zavremo približno liter zelenjavne jušne osnove in jo pustimo na nizkem ognju. Nato v večji ponvi segrejemo žlico masla in dodamo nasekljano čebulo. Ko ta postekleni, dodamo 300 g arborio riža ter ga nekaj minut pražimo, da postekleni. Prilijemo deciliter suhega belega vina in mešamo, dokler tekočina ne izpari. Počasi pričnemo dolivati vročo jušno osnovo – zajemalko za zajemalko, vedno znova, ko riž vsrka tekočino. Medtem očistimo šparglje – približno 300 g – jih narežemo na 3–4 cm dolge kose in jih po desetih minutah kuhanja rižote dodamo k rižu. Kuhamo še približno 8–10 minut, da se riž skuha “al dente”, šparglji pa ostanejo prijetno hrustljavi. Na koncu vmešamo še nekaj žlic naribanega parmezana, žličko masla in po želji nekaj sveže mletega popra.
3. Tople špargljeve testenine z limonino rikoto in pinjolami
Ta jed je kot nalašč za hiter, a okusen pomladni obrok. Z nekaj kakovostnih sestavin ustvarimo presenetljivo harmonično kombinacijo – nežne šparglje, svežo limonino rikoto in oreškasto hrustljave pinjole.
Sestavine:
400 g testenin (fusilli, tagliatelle ali podobne)
300 g zelenih špargljev
2 stroka česna
1 žlica olivnega olja
250 g rikote
1 žlica limoninega soka
Naribana limonina lupinica (po okusu)
Pest pinjol
Sol in poper po okusu
Sveža bazilika (neobvezno)
Postopek: Za štiri porcije zavremo večji lonec osoljene vode in vanj stresemo 400 g testenin (najbolje se obnesejo fusilli ali tagliatelle). Medtem v ponvi segrejemo žlico olivnega olja in dodamo 2 nasekljana stroka česna ter približno 300 g narezanih zelenih špargljev. Pražimo jih nekaj minut, da se rahlo zmehčajo, a ohranijo barvo in čvrstost. V majhni skledi zmešamo 250 g rikote, naribano limonino lupinico, žlico limoninega soka in ščepec soli. Posebej v suhi ponvi na hitro prepražimo pest pinjol, da zadišijo in postanejo zlato rjave. Ko so testenine kuhane, jih odcedimo, prihranimo malo vode od kuhanja, nato pa jih zmešamo s šparglji, limonino rikoto in po potrebi dodamo žlico vode, da se omaka lepo poveže. Na vrh potresemo pinjole in po želji nekaj lističev sveže bazilike.
To je prefinjena jed, ki se postreže kot predjed ali brunch. Pečeni šparglji razvijejo bolj intenziven, oreškast okus, v kombinaciji s slanim pršutom in mehko rumenjakovo sredico poširanega jajca pa ustvarijo pravo eksplozijo okusov.
Sestavine:
400 g zelenih špargljev
4 jajca
4 rezine pršuta
1 žlica olivnega olja
1 žlica kisa (za poširanje jajc)
Sol in sveže mlet poper
Balzamični kis (neobvezno)
Postopek: Pečico segrejemo na 200 °C. Na pekač položimo 400 g zelenih špargljev (predhodno očiščenih in razporejenih v eni plasti), jih pokapamo z olivnim oljem, solimo in popramo ter pečemo 10–15 minut, da rahlo porjavijo. Medtem pripravimo poširana jajca: v široki kozici zavremo vodo z žlico kisa. Jajce ubijemo v manjšo skodelico, nato pa ga nežno vlijemo v vodo in kuhamo približno 3 minute, da beljak zakrkne, rumenjak pa ostane tekoč. Pečene šparglje serviramo na krožnik, ovijemo s tanko rezino pršuta, položimo poširano jajce na vrh in po želji začinimo s sveže mletim poprom ter nekaj kapljicami balzamičnega kisa.
5. Quiche s šparglji, kozjim sirom in mladimi špinačnimi listi
Če imate radi jedi iz pečice, ki so dobre tako tople kot hladne, je ta quiche prava izbira. Odlično se obnese tudi kot piknik jed ali elegantna izbira za kosilo na vrtu.
Sestavine za testo:
250 g moke
125 g hladnega masla (narezanega na kocke)
1 jajce
Ščepec soli
Za nadev:
3 jajca
200 ml sladke smetane
200 g zelenih špargljev
100 g kozjega sira (nadrobljenega)
Pest sveže špinače
Sol, poper in muškatni orešček po okusu
Postopek: Najprej pripravimo krhko testo. Zmešamo 250 g moke, ščepec soli, 125 g masla (hladnega in narezanega na kocke) ter eno jajce. Hitro zgnetemo in pustimo počivati v hladilniku 30 minut. Nato testo razvaljamo in obložimo okrogel pekač za pito (premera približno 24 cm). Na testo položimo papir za peko in nekaj suhih stročnic ter pečemo 10 minut pri 180 °C. Medtem pripravimo nadev. V skledi stepemo 3 jajca, dodamo 200 ml sladke smetane, sol, poper in ščepec muškatnega oreščka. Vmešamo še pest sveže špinače in 100 g nadrobljenega kozjega sira. Na napol pečeno testo položimo približno 200 g narezanih špargljev in prelijemo z jajčno zmesjo. Pečemo še 25–30 minut, da se nadev strdi in rahlo zlato zapeče. Postrežemo toplo ali hladno, z listnato solato.
Nova sezona Drive-in kina Bežigrad (Foto: Primož Pičulin)
V hladu zvezdne noči, ki diši po pomladi, s svojim najljubšim človekom, na parkirišču Centra Vič bomo že osmo sezono zapored doživeli filme v DRIVE-IN KINU!
Da bo izkušnja za vse čute, Kino Bežigrad na lokaciji v kuhinji na kolesih sveže pripravlja vse, kar paše k dobremu filmu: hrustljave kokice, sočne burgerje, vroč pomfri, sladoled za sladek zaključek …
In da ne zamudite niti sekunde filma, vam simpatične kotalkarice, ki se z lahkoto znajdejo med avtomobili, naročilo dostavijo kar do vašega jeklenega konjička. DRIVE-IN KINO BEŽIGRAD, kot ga imate radi, vas bo razveseljeval vsak konec tedna na parkirišču Centra Vič – v maju, juniju in septembru – začenši 16. maja z legendarno klasiko Umazani ples.
Ogled filma v DRIVE-IN KINU BEŽIGRAD (Foto: Primož Pičulin)
Otvoritev Drive-in kina na Viču
V petek, 16. maja, bo platno na parkirišču Centra Vič otvoritveno osvetlila klasična romanca Umazani ples. V legendarni zgodbi o Baby in Johnnyju, ki sta postala sinonim za poletno ljubezen in upor proti pravilom, se bodo čustva mešala z ritmi, ki so za vedno ostali v pop kulturi. Projekcijo, ki se bo pričela, ko pade mrak (ob 21.00), bo ob 20.00 pospremil zabavni program z glasbo, darilci ter dobro hrano in pijačo.
Nekoč so bile gimnazije najbolj zaželena lokacija za bodoče srednješolce. Se je to že kaj spremenilo? Preverili smo statistiko prijav v srednješolske programe in izbrskali 10 programov z največ prijavami za bodoče šolsko leto.
Gimnazije še vedno močne, a ne najmočnejše
Deseterico zaključuje oz. začenja Gimnazija Moste, ki ima na današnji dan 152 prijav (ob objavi 120) za 140 razpisanih mest.
S 181 prijavami (ob objavi 190) za 140 razpisanih mest je tu srednje strokovni program Ekonomski tehnik na Srednji ekonomski šoli.
Srednje strokovni program Strojni tehnik na Srednji šoli za strojništvo, kemijo in varovanje je prejel 160 prijav (ob objavi 162) za 140 razpisanih mest.
Sledi pet ljubljanskih gimnazij, ki so skozi leta vseskozi pri vrhu prijav.
Gimnazija Jožeta Plečnika – 195 prijav (ob objavi 213) ob 168 razpisanih mestih
Gimnazija Vič – 200 prijav (ob objavi 222) ob 168 razpisanih mestih
Gimnazija Poljane – 200 prijav (ob objavi 218) ob 168 razpisanih mestih
Gimnazija Bežigrad – 222 prijav (ob objavi 198) ob 196 razpisanih mestih
Gimnazija Ledina – 224 prijav (ob objavi 221) ob 196 razpisanih mestih
Največ prijav na strokovnem in poklicnem programu
Za srednje strokovni program Zdravstvene nege na Srednji zdravstveni šoli – 258 prijav na današnji dan, ob objavi rezultatov pa kar 278. Razpisanih je bilo 224 mest.
Srednje poklicni program Frizer je bilo na 156 razpisanih mest ob objavi rezultatov prijavljenih kar 269 dijakov, na današnji dan še 248.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Kdo so možje v rdečih talarjih, ki jih zadnje dni spremlja ves svet? Foto: Stephen Barnes iz iStock
Kdo so pomembni možje v rdečih oblačilih, ki se te dni mudijo v Vatikanu in pripravljajo na nov konklave? Če smo zelo kratki in natančni, gre za skupino, ki voli novega papeža. V tem prispevku vam bom pomagal spoznati vlogo in zgodovino mož, ki so odgovorni, da se ob koncu vsakega konklava iz dimnika na strehi Sikstinske kapele zvali bel dim.
To, da samo volijo papeža, pa seveda ni čisto res. Gre za pomembno in zgodovinsko bogato funkcijo, ki je verjetno večkrat krojila tok zgodovine. Nenazadnje tudi konklave po mojem mnenju spada med dvoje volitve, ki zanimajo ves svet. Druge so seveda volitve predsednika ZDA.
So papeža vedno vodili kardinali?
Institut kardinalov ima bogato in dolgo zgodovino. Niso pa bili kardinali vedno tisti z izključno volilno pravico, ko je Cerkev potrebovala novega rimskega škofa. Prve omembe segajo v zgodnje srednjeveško obdobje, ko so bili kardinali duhovniki rimskih cerkva, ki so svetovali papežu. Sprva je šlo za duhovnike iz Rima, pozneje tudi za diakone in škofe iz okolice.
V 11. stoletju je papež Nikolaj II. uvedel pomembno reformo: določil je, da papeža lahko volijo le kardinali. Tako se je začela razvijati njihova današnja vloga kot ekskluzivnih volivcev. S tem se je pomembno zmanjšal vpliv posvetnih vladarjev na izvolitev papeža.
Skozi stoletja se je vloga kardinalov utrdila in predstavljajo desno roko vsakega papeža. Foto: on Britannica
Z leti je funkcija kardinala postala ena najvišjih v Katoliški cerkvi. Kardinali so bili pogosto tudi pomembni svetovalci vladarjev, diplomati in teologi. Njihova vloga se je ohranjala in razvijala skozi stoletja. Danes kardinali prihajajo z vsega sveta, a njihov glavni cilj ostaja enak kot nekoč, in sicer pomagati voditi Cerkev in izbrati njenega naslednjega papeža.
Kaj pa v resnici kardinali počnejo?
Kot sem omenil, je njihova vloga, da volijo novega papeža. Toda to se ne dogaja vsako leto, poleg tega pa nimajo niti vsi kardinali volilne pravice. Zato večino svojega časa posvetijo za svetovanje papežu, mnogi pa vodijo tudi pomembne škofije po svetu ali pa službuje v Vatikanu.
V naslednjih dneh pa bo njihova vloga verjetno najbolj navzven vidna. Zbor kardinalov je namreč sporočil, da se bo v sredo, 7. maja začel naslednji konklave. Vabljeni, da si preberete moj zadnji prispevek, ki se je osredotočil ravno na volitve novega svetega očeta. Za tiste, ki pa morda nimate časa brati o še eni podobni temi, pa naj samo na kratko povem, da gre za tajne volitve novega papeža, na katerih imajo volilno pravico kardinali, mlajši od 80 let, ki jih je med 120 in 135.
Kako pa nekdo postane kardinal?
Ker papež ni samo voditelj Cerkve, ampak tudi državnik, je logično, da ob sebi želi svetovalce, ki so mu zvesti in naklonjeni. Zato kardinali za razliko od papeža niso voljeni, imenovati jih mora sam papež. Izbere jih med škofi, nadškofi in včasih celo navadnimi duhovniki. Zgodilo se je že tudi, da je kardinal postal celo laik! Najpogosteje prihajajo iz držav z veliko katoličani ali iz pomembnih cerkvenih središč.
Kljub temu, da mnogi kardinali vodijo pomembne škofije ali zasedajo pomembne funkcije v Vatikanu, pa naziv kardinala ni povezan s škofijo ali župnijo. Gre namreč za osebno čast, ko se duhovnik ali škof simbolično odreče svoji dosedanji službi in življenje posveti rimski Cerkvi. Od tu izhajajo tudi značilni rdeči talarji, ki jih nosijo kardinali. Simbolizirajo namreč kri in žrtev, ki jo kardinali naredijo, ko svoje življenje posvetijo služenju papežu, Cerkvi in svetu.
V zadnjih letih vse več kardinalov prihaja iz držav izven Evrope. Foto: on Wikipedia
Papeži pri imenovanju kardinalov pogosto iščejo ravnotežje. Izberejo tako izkušenost kot raznolikost. V zadnjih letih smo bili priča imenovanju več kardinalov iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. To odraža rast Cerkve zunaj Evrope. Hkrati pa je zanimivo, da se papež Frančišek ni obdal samo z liberalnimi kardinali ampak je res iskal ravnotežje med Cerkvijo, ki se prilagaja svetu in Cerkvijo, ki pravi Stat Crux dum volvitur orbis!
Kako, da nekatere države nimajo kardinalov?
Morda ste v zadnjem času zasledili kakšen Instagram Reel, kjer v kar nekoliko holywoodskem slogu v kader stopajo filipinski kardinali s papabile kardinalom Taglejem na čelu. Mogoče se vam je zastavilo vprašanje, kako to, da imajo Filipini več kardinalov, nekatere države pa sploh nimajo svojega.
Ampak je odgovor na to precej logičen. V nekaterih državah je katoličanov zelo malo. V drugih katolištvo sploh ni dovoljena vera. Zato je razumljivo, da tam ni kardinalov. Vatikanska diplomacija sicer skrbi za prisotnost tudi v takih okoljih, a ne vedno z visokimi cerkvenimi položaji.
Po drugi strani imajo nekatere države več kardinalov hkrati. Italija, kot dom papeža in sedež Vatikana, ima največ kardinalov na svetu. Veliko jih najdemo tudi v ZDA, Braziliji, Mehiki in na Filipinih – državah z ogromno katoliško skupnostjo. Razmerje ni vedno popolnoma enakomerno. A vsako imenovanje kardinala nosi tudi pomembno sporočilo. Z njimi papež pokaže, katere dele sveta in katere izzive vidi kot pomembne za evangelizacijo.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
