Val evropsko usklajenih reform visokega šolstva je pred dobrima letoma zajel tudi Slovenijo. Uvajanje sestavin bolonjskega procesa postopoma občutimo tudi študentje visokošolskih zavodov v Sloveniji. Najbolj prepoznavne novosti so med drugim nova struktura diplomskih stopenj (3+2 ali 4+1), priloga k diplomi, ECTS točkovanje študentovega dela, prenova programov in načina poučevanja s poudarkom na kompetencah diplomanta itn. Veliko reformnih prvin izhaja iz spremenjenih razmer na trgu delovne sile, zato je smotrno ugotoviti, kaj pričakujejo delodajalci od visokošolskega izobraževanja, ali poznajo novosti, ki jih prinaša bolonjski proces, in predvsem kaj se bo spremenilo pri zaposlovanju diplomantov, ki bodo študirali po novih bolonjskih študijih.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je izvedla raziskavo, ki naj bi odgovorila na navedena vprašanja. V sodelovanju z Zvezo društev za kadrovsko dejavnost Slovenije in Univerzo v Ljubljani se je projektna skupina ŠOU v Ljubljani podala med delodajalce in se poglobila v spreminjajoče se odnose med visokim šolstvom in svetom dela. Zaključki raziskave so bili predstavljeni in z velikim zanimanjem sprejeti na mednarodni konferenci strokovnjakov s področja trga dela in visokega šolstva z naslovom “European Labour Market for academic graduates”, ki je potekala med 19. in 21. oktobrom 2006 na Univerzi v Maastrichtu (www.unimaas.nl/elm). Rezultati raziskave so zbrani v članku “Bolonjski proces: med delodajalci in visokim šolstvom” , ki je v teh dneh predstavljen tudi slovenski javnosti.
Delodajalci dokaj dobro poznajo prenovo visokega šolstva. Ko pa smo preverjali njihovo poznavanje priloge k diplomi – kot enega pomembnejših orodij bolonjskega procesa, predvsem za delodajalce – pa smo spoznali, da prilogo k diplomi poznajo zelo slabo, kar kaže, da delodajalci poznajo reformo visokega šolstva predvsem po zvenečem imenu, manj pa so seznanjeni z njeno vsebino.
Čeprav slovenski delodajalci slabo poznajo bolonjski proces, pa od prenove pričakujejo predvsem večjo mobilnost študentov, izbirnost študijskih programov – torej fleksibilnost študija. Poleg mobilnosti diplomantov je pomemben motiv vključevanja delodajalcev v bolonjski proces tudi zaposljivost diplomantov.
Razlog za slabo poznavanje bolonjskega procesa tiči v neustreznem informiranju s strani države, kar je potrdila slaba polovica anketiranih. Delodajalci gledajo na državo oz. vlado kot pomembno posredniško institucijo med visokim šolstvom in gospodarstvom, sledi pa ji sama univerza s svojimi članicami.
Ker bolonjski proces med drugim predvideva tudi večjo relevantnost kvalifikacij po prvi stopnji študija za trg dela, smo delodajalce vprašali, kako ocenjujejo dosedanje povezave med visokim šolstvom in gospodarstvom. V povprečju delodajalci ocenjujejo povezavo med področjema visokega šolstva in dela kot slabo. Kljub temu pa obstajajo določene oblike sodelovanja. Izstopajo zlasti omogočanje opravljanja obvezne prakse študentom, pomoč pri izdelavi diplomskih, magistrskih in doktorskih ter raziskovalnih nalog, omogočanje ogleda delovnega procesa, organiziranje strokovnih ekskurzij ter podelitev štipendij. Oblik sodelovanja, kot so predavanja/gostovanja strokovnjakov iz organizacije na fakultetah, izdelava skupnih raziskovalnih projektov s fakultetami, vključitev strokovnjakov univerz v organizacijo, sponzoriranje študentskih projektov, sofinanciranje gradnje fakultet, posodobitev prostorov in tehnične opreme na fakultetah ter možnost vplivanja podjetij na oblikovanje predmetnika, slovenska podjetja še ne uporabljajo. Čeprav si delodajalci želijo nekoliko neposredneje vplivati na kurikulum, pa ni zaznane občutne nevarnosti ogrožanja avtonomije univerz in stopnje akademske svobode.
S podobnim vprašanjem se je pod okriljem Coimbra Group Office iz Belgije ukvarjala tudi skupina raziskovalcev iz Francije, Velike Britanije, Finske in Italije in v svoji raziskavi “Raising Employer’s Awareness about Bologna Process” prišla do podobnih ugotovitev kot naša skupina; to je dokaj slabo poznavanje bolonjskega procesa in priloge k diplomi ter želja delodajalcev po boljšem sodelovanju med visokim šolstvom in gospodarstvom.
Raziskava je privedla do ugotovitve, da je reforma visokega šolstva v skladu z bolonjskim procesom uspešna le, če so k temu zavezani vsi glavni akterji, ki so zainteresirani za kakovostno in dostopno visoko šolstvo. Če delodajalci ne bodo seznanjeni z novostmi, ki jih prinaša bolonjska reforma, bo ta obsojena na neuspeh, generacije študentov pa se bodo znašle v težavah pri iskanju delovnega mesta na globalnem trgu dela. Bolonjski proces je torej idealna priložnost za redefinicijo odnosa med področjema visokega šolstva in dela, potrebno jo je le smiselno in celovito uresničiti. V Sloveniji so bili delodajalci zelo slabo obveščeni o spremembah v visokem šolstvu, še slabše pa vključeni v reformni proces. Vlada bi morala načrtovati konkretne ukrepe za vključevanje delodajalcev v diskusijo o prihodnosti visokega šolstva, medtem ko je naloga visokošolskih zavodov spoznavati nove lastnosti področja dela in ustrezno reformirati kurikule in programe. Seveda je pri tem treba ohranjati smiselno mero avtonomije univerz in akademske svobode, saj zagotavljanje izobražene delovne sile ni edina funkcija visokega šolstva.
Vesna Tušar
Članica projektne skupine