Grški selektor slovenske ženske košarkarske reprezentance tudi na svojem drugem evropskem prvenstvu ni uspel doseči preboja. Po petem zaporednem porazu (tretjem na domačem prvenstvu) je jasno, da se bo Slovenija znova poslovila. Tudi morebitna zmaga na zadnji tekmi proti že izpadli Srbiji na končno uvrstitev ne bo imela vpliva.
Na dogajanje se je odzval tudi nekdanji reprezentant in košarkarski strokovnjak Peter Vilfan, ki je selektorjev izkupiček povzel z besedami: »Grk na klopi slovenske ženske košarkarske reprezentance tudi na svojem drugem evropskem prvenstvu nima razloga za dvignjene roke. Doživel je še peti zaporedni poraz (tri celo na domačem EP v Sloveniji) in bo tudi tokrat odšel domov že po predtekmovanju!«
Visoka pričakovanja, nizki rezultati
Vilfan je spomnil, da so ga na KZS ob prihodu predstavljali kot vrhunskega strokovnjaka, ki naj bi reprezentanco popeljal tja, kjer še ni bila. »Ker po njihovem mnenju to lahko stori samo tujec! Po štirih letih je jasno, da je bila odločitev napačna! In zagotovo ne poceni!«
Kdo naprej – tujec ali domači trener?
Po njegovem mnenju bi se morala reprezentanca morda znova obrniti k domačemu znanju: »Vrnitev nazaj k domačemu strokovnjaku? Morda celo tistemu, ki je to reprezentanco ustvaril in z njo tudi dosegel prve in največje uspehe?«
V isti sapi pa opozarja na primer Nike Barič: »Na srečo za njega ni prepozno, kot je to verjetno za najboljšo slovensko košarkarico Niko Barič! Ki jo je Grk ob podpori vodstva vrgel iz reprezentance zaradi po njegovem mnenju neprimerne objave na spletu!«
Možno tudi podaljšanje
Vilfan v zaključku ne izključuje niti najbolj nepričakovane možnosti: »Druga opcija (glede na vse ne bi bil prav nič presenečen) pa je, da KZS Grku ponudi podaljšanje ali celo novo pogodbo! V teh letih si je vendar nabral veliko “izkušenj”! V glavnem slabih a koga to zanima!«
In dodaja: »Po možnosti to naredijo še pred tekmo s Srbijo! Tako bo morda dovolj motiviran, da ekipo resno pripravi za zadnjo tekmo in pride celo do prve zmage na evropskih prvenstvih! In se izogne nazivu največjega ‘luzerja' na klopi slovenske reprezentance!«
Za najcenejše nakazilo na neobanki Revolut in N26 je pametno izbrati mobilno banko. Za vzor smo vzeli NLB, saj je ta skupaj z Addiko banko lani julija začela zaračunavati transakcije na neobanke. NLB zaračuna 1,5 % zneska (do 150 €), Addiko pa kar 5 % (do 136 €). Kako se temu izogniti?
Kako se izogniti proviziji – prek mobilne ali spletne banke
Če uporabljate mobilno aplikacijo NLB Klik ali spletno banko, lahko pošljete SEPA nalog ali UPN plačilni nalog. To je bistveno cenejše – običajno 0,00 € ali 0,40 € na transakcijo, odvisno od vašega paketa (Premium ima brezplačne takojšnje naloge). To pot urdano svetuje tudi NLB.
Desetkrat cenejša alternativa
Predstavljajte si: za nakazilo 1.000 € na Revolut boste s kartico plačali 15 €, z Addikom 50 €, medtem ko je prek NLB Klika s SEPA nalogom strošek le 0,40 € ali celo brezplačen.
Pritiski uporabnikov in odziv banke
Na Redditu in drugih družbenih omrežjih so se pojavili odzivi, da NLB aplikacija ne pokaže provizije pred potrditvijo. NLB je pojasnila, da so spremembe objavili v izpiskih in ceniku pravočasno, čeprav uporabniki o tem niso bili obveščeni.
Bodi previden
Če želite na Revolut ali N26 nakazati čim ceneje:
Ne uporabljajte kartice – ta ima do 5 % provizije.
Uporabi mobilno banko NLB Klik ali spletno banko – strošek le 0,40 € ali manj.
Preverite svoj račun in paket, da dobiš brezplačne takojšnje SEPA naloge.
Ko pripravljamo kovček in v mislih že potujemo proti soncu, ko izbiramo najmehkejšo obleko za prve večerne sprehode, skrbno zložimo slamnik in preštejemo vse kopalke, si običajno vzamemo čas za vse, kar je očitno: zaščito pred soncem, nego kože, obliže za sandale. A tisto, kar ostaja skrito in tiho, pogosto zdrsne mimo. In to je nežna skrb za intimni del telesa.
Intimna nega ni zgolj vsakodnevna rutina. Je ljubezniva pozornost, ki jo namenimo sebi tudi takrat, ko zamenjamo okolje, navade in ritem. In prav na poti si naše telo najbolj želi, da ga slišimo.
Vročina, vlaga, pesek, sol, klor, dolgotrajno sedenje, mokre kopalke, hormonska nihanja ali sprememba prehrane, vse to lahko občutljivo kožo in sluznico hitro spravi iz ravnovesja. Prav zato se takrat še bolj kot sicer izkaže vrednost premišljene, nežne intimne nege Tosamine blagovne znamke Natura Femina.
Kaj je tisto, kar mora v kovček, kakšen je protokol, in vse ostale nejasnosti bodo postale jasne, le berite naprej.
Intimna krema s probiotiki poskrbi za pomiritev v trenutku
Po britju, po spolnem odnosu, med večurnim sedenjem v letalu ali po dnevu v mokrih kopalkah naša koža v intimnem predelu pogosto potrebuje več kot le mir.
Uporabite jo lahko vedno, ko koža na zunanjem intimnem predelu potrebuje pomiritev in zaščito. Še posebej blagodejno deluje po britju ali depilaciji, saj pomaga preprečiti draženje, rdečico in drobne izpuščaje. Priporočljiva je tudi po spolnih odnosih, kadar pride do občutljivosti, mikro poškodb ali suhosti, pa tudi v času menopavze, hormonskih sprememb ali po porodu. Vsekakor pa jo je priporočljivo uporabljati tudi za »gašenje požara«, ki je nastal zaradi dolgotrajnega nošenja sintetičnih vložkov.
Kremo nanesite z nežnim gibom, zadostuje že tanek sloj. Pomembno je, da jo nanašate s čistimi rokami na zunanji del intimnega predela, ki pa mora biti čist in suh. Po potrebi jo lahko uporabite večkrat dnevno, še posebej ob ponavljajočih se znakih nelagodja.
Njena učinkovitost temelji na kombinaciji probiotičnih kultur, ki pomagajo vzdrževati zdravo mikrofloro, in negovalnih sestavin, kot je kokosovo olje, ki mehča in vlaži kožo.
Zaradi bogate, hranljive formule brez vode in z naravno mlečnokislinsko podporo, deluje kot zaščitna pregrada in pomirjujoča terapija v enem.
Intimna pena naj postane vsakdanji ritual čistega ravnovesja
Pogosto pozabimo, da ima intimno območje drugačen pH kot preostanek kože in da ga z običajnimi mili lahko nehote porušimo. Intimna pena Natura Femina je zato pravilna izbira za vsakodnevno higieno intimnega predela, saj s svojo izjemno nežno formulo spoštuje naravno ravnovesje kože in sluznice.
Primerna je za redno uporabo prav vsak dan, še posebej pa v obdobjih, ko je občutljivost večja, torej med menstruacijo, ko je flora naravno bolj ranljiva, v nosečnosti ali po porodu, ko hormonske spremembe vplivajo na pH vrednost sluznice, ter po športnih aktivnostih, savni, kopanju v bazenu ali morju, kjer lahko znoj, klor ali sol povzročijo nelagodje. Priporočljiva je tudi za vse, ki imajo občutljivo kožo ali težave z alergijami na umetne dišave in druge dražeče sestavine.
Uporaba je preprosta in prijetna. Za temeljito, a nežno umivanje zadostuje že majhna količina pene, ki jo nanesete na vlažno kožo, nato pa sperete z mlačno vodo. Kar naenkrat ne bo več potrebe po dodatnih izdelkih, saj intimna pena opravi svojo nalogo z vso mehkobo, ki si jo zaslužite.
Posebnost te pene je v njenih skrbno izbranih sestavinah: izvleček korenine belega sleza učinkovito pomirja razdraženo kožo in deluje protivnetno, pH vrednost 5 pa je popolnoma usklajena z naravno kislostjo zunanjega intimnega predela. Formula pene ne vsebuje sulfatov, parfumov in barvil, zato je izjemno primerna tudi za najnežnejšo, občutljivo sluznico.
Intimni lubrikant Lube za vznemirljivo nežnost in še kaj
Poletje je čas, ko se bolj sprostimo, si več dovolimo in smo bolj drzni. A tudi v teh trenutkih je pomembno, da se intimnost ne konča z nelagodjem. Tosamin intimni vlažilni gel Natura Femina Lube je varen, nežen in ustvarjen z mislijo na tvoje telo.
Intimni vlažilni gel Lube je diskreten, a izjemno uporaben sopotnik v številnih vsakdanjih in intimnih situacijah. Uporabite ga lahko med spolnimi odnosi, saj zmanjšuje trenje in preprečuje mikro poškodbe sluznice. Odličen je tudi kot pomoč pri težavah s suhostjo, ki pogosto spremlja obdobja menopavze, dojenja ali stresa.
A njegova uporabnost se ne konča tu, priporočljiv je tudi v bolj praktičnih okoliščinah, recimo ob vstavljanju tamponov ali vaginalnih pripomočkov, pa tudi med ginekološkimi pregledi ali terapijami. Ženske ga rade uporabijo po britju, če koža ni poškodovana, ter pred aktivnostmi, kot je kolesarjenje ali daljše sedenje, ko lahko pride do trenja in nelagodja.
Gel se nanaša v tankem sloju na zunanji del sluznice (lahko pred ali med spolnim odnosom) ali pa po potrebi tudi kot dnevni vlažilni gel. Velja pravilo »manj je več«, saj že majhna količina zadostuje za občutek mehkobe in zaščite.
Njegova formula temelji na vodni osnovi, zato je popolnoma varen za uporabo s kondomi in različnimi erotičnimi pripomočki, vključno s tistimi iz lateksa in silikona. Ob tem ne pušča lepljivega občutka, nima okusa, vonja in ne vsebuje barvil.
Lube je mnogo več kot klasičen lubrikant. Njegova svilnata tekstura podari sluznici občutek ugodja brez kompromisov, z zanesljivo vlažnostjo in zaščito, ki ju vaše telo zna ceniti.
Intimni robčki naj bodo vedno s teboj
Življenje se ne dogaja le doma, v zasebnosti in miru svoje kopalnice. Dogaja se na letališčih, med dolgimi vožnjami, v šotoru sredi narave ali sredi mestnega vrveža. Včasih nimamo dostopa do vode, a si kljub temu želimo občutka svežine in čistoče.
Intimni vlažni robčki Natura Femina so ustvarjeni prav za takšne trenutke , torej kadar okoliščine niso idealne, a nežnost in čistoča ostajata prioriteti.
Uporabni so na potovanjih, med kampiranjem ali dolgimi vožnjami, ko zunanji pogoji ne omogočajo umivanja, in še kje. Pripomorejo k higieni med menstruacijo, ob menjavi vložkov ali tamponov daleč od udobja kopalnice. Prav tako so dragoceni po športnih aktivnostih ali dolgotrajnem sedenju, po porodu, ko je koža posebej občutljiva in močenje z vodo ni priporočljivo, ter pred ali po spolnih odnosih (za diskreten občutek svežine). Številne ženske jih uporabljajo tudi čez dan, med delovnim časom, kadar ni možnosti za pogostejše umivanje.
Robček uporabite na zunanjem delu intimnega predela, z nežnim tapkanjem, brez drgnjenja. Po uporabi ga preprosto zavrzite med odpadke, saj ni primeren za odmet v straniščno školjko.
Njihova formula je zasnovana s spoštovanjem do občutljive kože. Mlečna kislina pomaga ohranjati naravni pH in podpira zdravo mikrofloro, medtem ko aloe vera deluje pomirjujoče ter blaži morebitno rdečico in vnetja. Robčki so dermatološko in ginekološko testirani, brez alkohola, zato kože ne izsušujejo in so primerni tudi za najbolj ranljive trenutke.
Intimna nega je nežna moč
Vsak del ženskega telesa govori svojo zgodbo. A intimni predel je pogosto preslišan ali obravnavan kot nekaj, kar »se samo uredi«. Resnica pa je, da mu prav nežna pozornost omogoča, da ostane zdrav, močan in uravnotežen.
Natura Femina izdelki niso modni dodatek, temveč poglobljeno in skrbno ter znanstveno utemeljeno razumevanje ženske kože, sluznice in vsakdanjih situacij, ki jih pogosto vzamemo kot samoumevne.
Tvoja potovalna torba ni le prostor za obleke in kreme, temveč je prostor za skrb zase. Natura Femina prinaša več kot le nego. Prinaša nežne, premišljene rešitve, ki razumejo tvoje telo in tvoje potrebe. Prinaša pa tudi občutek lahkotnosti, svežine in notranjega miru – tudi, ko si daleč od udobja svojega doma.
Avstralska vlada se je odločila za drzen korak: od decembra 2025 naj bi bila družbena omrežja, kot so Instagram, TikTok in Snapchat, prepovedana za vse mlajše od 16 let. Cilj je jasen – zaščititi otroke pred negativnimi vplivi spleta. A že zdaj se postavlja ključno vprašanje: ali bo v praksi to sploh mogoče izvesti?
Visoke kazni za platforme
Nova zakonodaja podjetjem nalaga, da preverijo starost uporabnikov in sprejmejo »razumne ukrepe« za preprečitev dostopa mlajšim. V nasprotnem primeru jih čakajo visoke denarne kazni – tudi do 49 milijonov avstralskih dolarjev. A kako preveriti starost, ne da bi hkrati kršili pravice do zasebnosti?
Najstniki bodo vedno korak pred zakonom
Testiranja z umetno inteligenco in prepoznavo obraza kažejo mešane rezultate. Najstniki hitro najdejo obvoze – bodisi z lažnimi rojstnimi podatki, bodisi s pomočjo starejših sorojencev. »Vedno se najde način,« je za Reuters povedala 13-letna Jasmine. In res – prav tisti, ki jih zakon poskuša zaščititi, so obenem tudi njegova največja preizkušnja!
Ali bo Avstralija postala zgled?
Avstralski primer bo v prihodnjih mesecih pod drobnogledom tudi drugod po svetu. Če uspe njim, bi to lahko sprožilo podobne ukrepe tudi v Evropi in ZDA.
Psihoanaliza že od samih začetkov v štiridesetih letih prejšnjega stoletja vzbuja našo pozornost. Našla je svoje poti v sfere književnosti, umetnosti, sociologije itd., vse pore, ki se ukvarjajo s človeško naravo. Z glavnim vodilom, da bi se osvobodili racionalnih in logično analitičnih vzorcev iz preteklosti in jih spremenili v prvoosebno čustveno izkušnjo, ki ni razmišljujoča le na racionalni, ampak tudi emocionalni ravni. Kako bi bilo mogoče psihoanalitični okvir dela premestiti na področje »socialnega dela«?
»Vedno se počutim, kot da se trudim postati nekdo drug. Kakor da se trudim najti neki nov kraj, zagrabiti novo življenje in novo osebnost. To je najbrž del odraščanja, je pa tudi moj poskus, da bi začel novo življenje. Če bi postal drugačen, bi se lahko vsega osvobodil. Kamor koli grem, vedno končam kot jaz.«
Haruki Murakami (Južno od meje, zahodno od sonca, 2005)
Struktura v nestrukturiranem svetu
Mističnost »kavča«, na videz »čudna komunikacija«, zaupnost odnosa med klientom in analitikom, ki je tako trdna, da ima lahko v pravilnih pogojih zdravilno moč delovanja. Pa vendar je pogosto našim očem skrita. Okoliščine, v katere postavimo klasično obliko psihoanalitičnega delovanja v prvi vrsti, spodbujajo pojavljanje nezavednih vsebin, ki jih oseba poskuša začutiti, prepoznati, izvleči iz globin in jih ob koncu tudi razumeti. Kljub temu da bi klasično strukturo srečanj, ki je zelo definirana, (govorimo o tedenskih srečanjih, približno 4-krat tedensko, po 45 do 50 min), kar napeljujejo na strogo strukturo in predvidljivost, težko postavili v bolj fleksibilen okvir, to ni nemogoče.
Živimo prazno življenje?
Uvodoma nas spomni na primer, kako uspešno lahko psihoanaliza deluje pri bolnikih z rakom ali na splošno v kriznih situacijah, kar bi lahko navezali tudi na psihoterapevtsko delo na terenu, saj se v resnici zelo podobno odzivamo na krize. Še vedno igra osrednjo vlogo osebnost posameznika, kakšna obrambne mehanizme uporablja in kakšna je njegova pretekla zgodovina spopadanja s krizami.
Pogosto razvijemo določene vzorce, ali tudi bolezni, ker se na nezavedni ravni ne želimo soočiti s posledicami svojih dejanj ali nezdravimi (npr. nečimrnimi) deli osebnosti, ki so patološki. Deficite iz otroštva (npr. pomanjkanje pozornosti) razvijemo v bolezen. Čutečo vsebino, ki se skriva v notranjosti, manifestiramo skozi različne oblike, zato da bi dobili priznanje, ki si ga želimo. Veliko je primerov, pa naj bo zvenelo še tako polemično, oseb, ki so živele zelo logično in razumsko, na koncu pa je njihovo v resnici prazno življenje zapolnila bolezen.
Psihoanalitični pristop, kot ga poznamo iz tradicionalnega terapevtskega okolja, temelji na introspekciji, raziskovanju nezavednega in dolgotrajnem procesu odnosa med klientom in terapevtom. A kako prenesti ta okvir v realnost terenskega dela – v neidealne pogoje socialno ogroženih ali rejniških družin, kjer stabilnost, čas in prostor pogosto umanjkajo?
To vprašanje postane še posebej aktualno v kriznih okoliščinah, kot je bila pandemija COVID-19, ali pa 9/11. Izkušnje z delom v kriznih situacijah nam pomagajo osvetliti načine, kako lahko psihoanalitična misel preseže okvir terapevtske ordinacije in doseže tiste, ki so sicer izključeni iz klasičnega terapevtskega »settinga«.
Krizne situacije zahtevajo prilagoditev psihoterapevtskega okvirja, ki pa tudi takrat ni nemogoč. Foto: SB Arts Media iz iStock
Ko kavč izgine: psihoanaliza na terenu
Osrednje vprašanje, ki se najprej pojavi, je, zakaj analitična praksa tako stremi k strukturi. V prvi vrsti ravno zaradi narative, da se lahko osebe znotraj svojega kaotičnega sveta, kjer navadno niso bile nikoli soočene s konstantnostjo, predvidljivostjo, zmožnostjo, da se lahko na nekaj ali nekoga zanesejo, najdejo steber, na katerem lahko gradijo. Veliko pacientov nima izkušnje, da bi jih druga oseba poslušala ali poskušala razumeti, zato lahko zanje že vzpostavitev takega odnosa pomeni transformacijsko izkušnjo. Ta steber predstavlja zaupen odnos med klientom in analitikom, ki mu mora predstavljati oporo, da poti do ozdravljenja.
Analitik je morda prva figura, ki nakazuje na trajnost v klientovem življenju, zato mora v psihoanalizi ustvariti klimo prepoznanja klientovih potreb, hkrati neotipljivo, a občutljivo na nianse in detajle. Diskrepance in anomalije iz otroštva posameznika lahko tako ustrezno naslovi in razvije v zdrave dele osebnosti. Pri tem je pomembno, da zagotovi anonimnost in nevtralnost. Psihoanalitična atmosfera zahteva stalnost, udobnost in zaščitenost s strani impulzov iz zunanje okolice, samo tako bo lahko klient iskal pot v emocionalno grajenje in očiščenje.
Poleg ustaljenosti prostora, ki ne sme biti preveč oseben, hkrati prijeten in pomirjujoč, je pomemben tudi čas srečanj. Tudi ta poleg prostora gradi na stabilnosti, seanse morajo potekati v istem dogovorjenem ritmu, brez presenečenj in odpovedi. Kako torej najti strukturo v nestrukturiranem svetu naravnega terena?
Delo v ranljivem okolju
V psihoonkologiji terapevt vstopi v bolnikov svet, zaznamovan s strahom pred smrtjo, negotovostjo in občutkom izgube nadzora – elementi, ki jih pogosto najdemo tudi pri socialno ogroženih družinah.
V takih primerih je ključna terapevtova sposobnost prenašanja in razumevanja projekcij pacientovega strahu, ne da bi se ob tem čustveno odmaknil ali se identificiral z brezupom. Na podoben način bi moral terapevt v socialnem kontekstu ohranjati psihično prisotnost v okolju, ki ga zaznamujeta kaos in nestabilnost, obenem pa s svojim notranjim ravnotežjem služiti kot regulator afekta – kot »čustveni katalizator«.
Vendar terensko delo zahteva določene prilagoditve psihoanalitičnega okvira. Prva je fleksibilnost »settinga«. Vstop v družinski dom pomeni opustitev anonimnosti in nevtralnosti, značilne za klasično psihoanalizo. Terapevt ni več neviden ekran, ampak prisoten opazovalec in soudeleženec, ki pogosto hkrati nosi tudi vlogo svetovalca ali posrednika. Ta večplastnost vloge zahteva integracijo psihoanalitičnega razumevanja z realnimi potrebami klienta.
Druga prilagoditev je časovna in vsebinska kompresija. Dolgotrajen proces čustvenega dela je v terenskem delu pogosto nemogoč. Namesto tega se mora analitik osredotočiti na kratke intervencije, v katerih pa lahko še vedno uporablja temeljna orodja psihoanalize – pozornost do klientovega vedenja, poslušanje nezavednega sporočila v njegovem jeziku in reflektiranje nezavednih vsebin, ki se neizogibno pojavijo.
Pomembno je tudi zavedanje transgeneracijskih vzorcev. Rejniške in socialno ogrožene družine pogosto nosijo dediščino travme »iz roda v rod, iz generacije v generacijo«. Veliko je zanemarjanj, stalno prisotnih izgub in disfunkcionalnih vzorcev ter ponavljajočih se oblik nasilja. Psihoanalitični pristop lahko tukaj ponudi globinsko razumevanje, kako pretekli nezavedni konflikti oblikujejo aktualne odnose – ne z namenom analitičnega poglabljanja za vsako ceno, temveč z namenom vzpostavitve večjega občutka notranje koherentnosti in možnosti za spremembo.
Na koncu velja poudariti pomen t. i. »holdinga«, kot ga je opisoval Donald Woods Winnicott, angleški pediater in psihoanalitik, ki je bil še posebej vpliven na področju teorije objektnih odnosov in razvojne psihologije. V socialnem delu terapevt pogosto predstavlja prvi stabilni in empatičen odnos v klientovem življenju. S tem ko terapevt kljub kaosu vztraja, ponudi psihično strukturo, ki je osnova za razvoj občutka varnosti in samoregulacije pri otrocih in odraslih.
Extract from Introduction to the work of Donald Winnicott
Sposobnost (z)držati
Zdi se, da je osrednje vodilo dela s katerim koli pacientom, pa naj gre za bolnika z rakom, delo z rejniško družino, pacientom s kovidom, ravno to, da se znamo nanj ustrezno odzvati in biti pristni v odzivu, ki mora biti prilagojen njegovemu vedenju. Da mu znamo pokazati, da lahko z njim zdržimo, se ne prestrašimo njegovih bolnih delov osebnosti in znamo to nasloviti v ustrezni argumentaciji (kadar je potrebna) in času.
Spustimo se v največje globine klientovih muk, izpihamo mehurčke zraka pod vodo, na površju pa se ponovno predihamo. To pa lahko počnemo ne le v klasični analitični situaciji, ampak tudi v kriznih, ali pri delu na terenu, z najrazličnejšimi strukturami skupin.
Naj bo v opomin in vodilo tudi primer pacientke z rakom na pljučih, ki je ravno zaradi »strahu pred smrtjo« in spopadanja z njo zmogla očiščenja svojih čustvenih predalov. Ponovno je vzpostavila stike z odtujeno družino in našla tako čustveno kot notranje ravnovesje. Tu je čas, kontradiktorno od klasične psihoanalize omejen, zato je še toliko bolj pomembno, da ga izkoristimo za psihološko rast.
Krize, tako svetovne kot situacijske (npr. družinske) od nas zahtevajo, da smo pristni in pravi zdravniki, skrbniki, preprosto ljudje. Klienti so v svojem vedenju zelo ranljivi, prestrašeni, tudi regresivni, zato je še toliko bolj pomembno, da lahko delujemo kot pomirjujoči transformacijski objekti.
Sklepno lahko rečemo, da psihoanalitični okvir ni omejen na prostor ordinacije, temveč lahko – ob ustrezni prilagoditvi – postane dragocen vir razumevanja in podpore tudi na terenu. Terenski terapevt morda nima kavča, tišine ali ure brez prekinitev, ima pa možnost, da preko psihoanalitičnega poslušanja prepozna in ubesedi tisto, kar je sicer neizgovorjeno. In prav to lahko – v okolju, kjer pogosto prevladuje hrup stiske – pomeni prvi korak k spremembi.
Letos poleti se namesto na morje odpravi na kopanje do katerega izmed prelepih avstrijskih jezer. Ta zadovoljijo tako ljubitelje gora, kot tiste, ki si poletnega dopusta brez kopanja ne predstavljajo. Alpska pokrajina, nekoliko prijetnejše temperature in kristalno čista voda so tisto, zaradi česar so avstrijska jezera še posebej poleti odličen cilj. Preberi si, v katerih avstrijskih jezerih se lahko ohladiš to poletje.
Belo jezero
Belo jezero (Weissensee) v osupljivi gorski pokrajini je kar 2000 ur letno obsijano s soncem. Za Slovence je cilj še posebej privlačen, saj se nahaja na južni strani Alp, na Koroškem. Celotno jezero spominja na fjord z zelo čisto, smaragdno vodo. V okolici je veliko lepih pohodniških in kolesarskih poti, jezero pa je primerno tudi za vodne športe, na primer surfanje, supanje in ribolov.
Med Linzem in Salzburgom leži največje jezero, ki se v celoti nahaja v Avstriji. Tu te čaka posebno, sproščeno vzdušje. Pri obisku jezera se sprehodi čez »Male Benetke« – območje, polno vil v mediteranskem slogu. Ob vasi Litzlberg je tudi majhen otoški grad, ki ga je poleti pogosto obiskoval avstrijski slikar Gustav Klimt. Ideja: izposodi si kajak s steklenim dnom in uživaj v pogledu na kristalno čisto vodo.
Jezero so pred več kot 20.000 leti oblikovali ledeniki, danes pa obiskovalce pozdravlja s smaragdno zeleno gladino in kristalno čisto vodo. Jezero, ki ga pogosto imenujejo kar »Tirolski ocean«, obdajajao slikovite gore in bohotni zeleni travniki. Ponuja neskončno možnosti za vodne športe, od plavanja, surfanja, jadranja, veslanja, do potapljanja. Nasvet: če boš dopust preživel ob jezeru Achensee, se lahko odpraviš še na dnevni izlet v Innsbruck, ki je od jezera oddaljen le 45 minut vožnje z avtom.
To jezero je nekoliko posebno: čeprav povprečna globina znaša le en meter, je po površini uvrščeno med največja vodna območja v Avstriji. Gre namreč za stepsko jezero in za tamkajšnjo pokrajino so značilni predvsem travniki. Jezero je pravi raj za ptice in posledično za vse opazovalce ptic, ki lahko pričakujejo ogromno pestrost vrst. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji vina, ki lahko okusijo katero izmed različnih lokalnih klasik. Jezero na avstrijsko-madžarski meji se imenuje tudi »dunajsko morje« in je vredno obiska – v kombinaciji z mestom (Dunaj) ali kot samostojen izlet.
Jezero obdajajo gozdovi, travniki in gore, ob obali pa ležijo še slikovite vasice, kot so St. Gilgen, St. Wolfgang in Strobl. Stara žičnica te popelje na goro Zwölferhorn, ki velja za eno najlepših razglednih točk v regiji.
Največje jezero na Koroškem je še posebej primerno za plavanje, saj gre za enega najtoplejših jezer v Alpah s temperaturami vode do 28 stopinj Celzija. Nahaja se v neposredni bližini Celovca, torej nedaleč stran od slovenske meje. Čez dan se lahko odpaviš na pohod, saj okrog celotnega jezera vodi 55-kilometrska pešpot. Zvečer pa lahko uživaš v katerem izmed lokalov na plaži ali pa si privoščiš večerjo v eni izmed izvrstnih restavracij ob obali. Ker poleti ni lepšega, kot opazovati sončni zahod ob srkanju koktajla (z dobro družbo, seveda) …
Jugozahodno od jezera Attersee te čaka še en biser, posebej priljubljen med surferji in ljubitelji jadranja. Močan veter je tu namreč precej pogost, a na srečo je voda dovolj topla, da je kopanje prijetno. Pričakuješ namreč lahko temperature do 27 stopinj Celzija. V bližini jezera te čaka preko 150 kilometrov pohodniških poti, nekatere med njimi so tudi precej zahtevne. Jezero je tudi odlično izhodišče za cestno ali gorsko kolesarjenje. Športne in vodne aktivnosti lahko kombiniraš še z ogledom mesta in lokalnih znamenitosti, ki so predstavljene v posnetku.
Tretje največje srednjeevropsko jezero si delijo Avstrija, Nemčija in Švica. Ponuja neskončno možnosti za uživanje in zabavo v in ob vodi: plavanje, surfanje, supanje, jadranje, izleti s čolnom, kolesaske ture in žar piknik ob sončnem zahodu. Pogosto lahko opazuješ tudi jadralske regate. Neposredno ob jezeru se nahaja tudi avstrijsko mesto Bregenz, ki je idealno za dnevni izlet.
Ta teden prinaša kar nekaj dobrih novic. Mlaj v Raku 25. je najslajši v letu. Mlaji so namenjeni obnovi in postavljanju namenov, ta pa je prežet z vibracijami Jupitra v Raku.
Ta teden se praktično naravnan Mars v Devici povezuje s Soncem in Jupitrom, kar spodbuja akcijske načrte. Nato se 26. komunikacijski planet Merkur prebije v ognjenega Leva. Pod tem vplivom so besede neposredne, jedrnate in pritegnejo pozornost vse do 2. septembra.
Oven (21. marec – 19. april)
Mlada luna v Raku 25. pomeni pomemben mejnik v tvojem domačem življenju. Ta sprememba je nekaj pustolovskega in ne glede na to ali se seliš ali odpravljaš na prve večje počitnice, te močno privlači, da se oddaljiš od svojih običajnih krajev in rutin. Ta selitev je polna veselja in navdušenja, a hkrati je treba obvladati veliko podrobnosti.
Mantra tega tedna: “Leti.”
Bik (20. april – 20. maj)
Ta teden prinaša zelo potreben premor v tvoji rutini. Zaradi konfliktov in nejasnosti urnika na delovnem mestu, imaš manj časa s prijatelji in družino. Toda zdaj, je tvoj čas spet v tvojih rokah. Ta teden prinaša tudi več akcije v tvojem romantičnem življenju, saj se boš končno povezal z osebo iz preteklosti.
Mantra tega tedna: “Svoboda.”
Dvojčka (21. maj – 20. junij)
Sredi tedna te bo pričakala naložba, ki bo izboljšala tvoje rutine, odnose in cilje. Ne glede na to, ali se seliš v bolj prostorno stanovanja, se upokojuješ ali pa se lotevaš stranskega posla, je tvoj bivalni prostor v kaosu, a tvoj bančni račun je poln. Preostanek poletja bo namenjen čiščenju svojega prostora in privajanju na nove rutine, da boš do septembra že ustaljen in uspešen.
Mantra tega tedna: “Premik.”
Rak (21. junij – 22. julij)
Mlada luna v Raku pomeni pomembno izboljšavo za tvoje vsakodnevno delo in zdravje. Ne gre nujno za nekaj velikega in pomembnega, ampak nekaj s čimer se boriš že dolgo, je končno rešeno. Počutiš se bolj pod kontrolo kot že dolgo časa. Prilagajanje urnika in rutine je moteče, a vredno vsake koristi.
Mantra tega tedna: “Olajšanje.”
Lev (23. julij-22. avgust)
Že dolgo časa iščeš “manjkajoči košček”, ki bi vsemi dal smisel. Resnica pa je, da te prav to, da se tako trudiš poiskati ta “košček”, drži v rutini in zavira tvoj napredek. Tvoje življenje ne rabi biti popolno, da bi bilo izpolnjujoče. Čas je, da se ozreš naokoli in si pozoren na to, kar je že dovolj dobro.
Mantra tega tedna: “Dovolj.”
Devica (23. avgust – 23. september)
Mlada luna 25. prinaša močno priložnost za negovanje tvoje skupnosti. Ne gre le za gradnjo prijateljstev, temveč tudi za izboljšanje domačih odnosov. Obstaja tanka meja med prevzemanjem vodstva in kopičenjem odgovornosti. Ključ do tega, da ne izgoriš, je, da se odpoveš tistemu, česar ne moreš nadzorovati, in to prepustiš nekomu drugemu. Trajalo bo nekaj časa, vendar je to popoln trenutek, da se nasloniš na druge in odpraviš vse navade, s katerimi se sabotiraš.
Mantra tega tedna: “Ozdravi.”
Tehtnica (23. september – 21. oktober)
Ta teden prinaša pomemben mejnik v karieri, ki bo okrepil tvojo javno podobo. Dosegel si svoje cilje in obvladal svoj dnevnik urnik, kar je vodilo do občutka izpolnjenosti. Medtem ko sledijo praznovanja, te vzhajajoča zveza ali zasebni projekt zamoti in odvrne tvojo pozornost od uspeha. Ključno je, da si pozoren in resnično doživiš in občutiš ta dosežek.
Mantra tega tedna: “Lahkotno.”
Škorpijon (22. oktober – 21. november)
Mlada luna tega tedna prinaša velik občutek dosežka, zlasti na področju potovanj, izobraževanja ali duhovnosti. To je redka priložnost, da se postaviš v središče pozornosti in deliš svoje znanje z občinstvom ljubečih prijateljev in skupnosti. Imel si nekaj dvomov o tem, ali je to, kar počneš, vredno denarja in ali je resnično v skladu s tvojimi željami, vendar ti ta dogodek prinaša zagon samozavesti, ki jo potrebuješ, da nadaljuješ.
Mantra tega tedna: “Vzpon.”
Strelec (22. november – 21. december)
Mlada luna ta teden označuje začetek sodelovanja, ki bo zahtevalo finančne in čustvene naložbe. Morda ustanavljaš podjetje, razmišljaš o zdravljenju neplodnosti ali pa kupuješ nov računalnik. Večji kot je cilj, bolj se zdi kot premikajoča in oddaljena tarča, toda prvi korak k jasnosti se zgodi da teden.
Mantra tega tedna: “Rast.”
Kozorog (22. december – 19. januar)
Ta teden prinaša pomemben mejnik v tvojih odnosih. ki bi okrepil tvoj uspeh skozi partnerstvo. Premagati si moral precejšnje strahove in logistični kaos, da si bil prepričan, da bo ta odnos trajal. Zdaj, ko so te skrbi stvar preteklosti, se sprašuješ, kaj boš počel z vsem tem prostim časom. Vlaganje energije v načrtovanje potovanja ali učenje nečesa novega je veliko boljša uporaba tvoje genialnosti.
Mantra tega tedna: “Povezava.”
Vodnar (20. januar – 18. februar)
Mlada luna v Raku pomeni pozitiven nov začetek za tvoje delo in zdravje. Odnosi (tako z ljubimci kot sodelavci) so bili zate od jeseni vir precejšnjega stresa. a sprememba tega tedna te osvobodi reševanja težav vseh drugih. Ključ do nenehnega zadovoljstva je ohranjanje meja in uporaba besede “ne”, ko si na meji izgorelosti.
Mantra tega tedna: “Celota.”
Ribi (19. februar – 20. marec)
Ta teden prinaša pomemben ustvarjalni ali romantični mejnik. V tvojem koraku je splošna energija, ki izboljšuje tvojo podobo in dnevne rutine ter premika meje tvojih kariernih ciljev. Skušnjava je, da se vržeš v vrtinec romance in prezreš svoje osebne želje. Toda zdaj bolj kot kdaj koli prej je v redu biti sebičen.
Eden izmed slavnih pregovorov pravi, da si včasih na plečih pričakovanj ustvarjamo lastna razočaranja. Spet drugi pa pravi, da pričakovanj ni, le hvaležnost. Da se bosta po klavrnem nadaljevanju k franšizi vrnila Danny Boyle in Alex Garland, je bila novica, ki že sama po sebi ustvarja pričakovanja. In ta so nevarna reč.
Spomnimo na uspešnost filma 28 dni pozneje, ki je postal kulten in senzacionalen zaradi svoje obče relevantnosti. Potem pa se spomnimo na nadaljevanje 28 tednov pozneje, ki je predstavilo eno najbolj ikoničnih uvodnih sekvenc, nato pa strmoglavilo v holivudsko povprečnost tistega časa. Prav zaradi neuspeha nadaljevanja je vsako leto udarila novica, da se prej omenjeni dvojec vrača k filmu, ki je postal sinonim za epidemično dogajanje v začetku stoletja. Kdo drug, če ne onadva, lahko prinese enega boljših filmov leta?
28 let pozneje se spomni predhodnikov
Spomin na izvirnik in nadaljevanje je izrazit že v uvodnem tekstu, ki na prvi pogled izreže ‘tedne' iz tako imenovane mitologije teh filmov. Kontinentalna Evropa se je ubranila virusa, ki je sicer v zaključku drugega filma dosegel središče Pariza – prizor okuženih, ki tečejo proti Eifflovemu stolpu. Da lahko uvodna sekvenca naznani tempo, je jasno že veke vekomaj. Da starševske figure mlajše postavljajo pred zabavo, da bi jih odvrnili od resničnega dogajanja, je dejstvo.
Jimmy je med otroki, ki gledajo Telebajske, medtem ko jih skušajo starejši zavarovati pred prihodom okuženih. Ko mu uspe med pokolom pobegniti v bližnjo cerkev, kjer najde svojega očeta, vikarja, pri molitvi. V roke mu poda križ, nato pa se prepusti navalu množice okuženih, ki jih okliče za svoje otroke in prinašalce odrešitve.
28 let pozneje. Britansko otočje je pod strogo karanteno, morebitni preživeli pa prepuščeni samim sebi. Virus je mutiral, okuženi so drugačni. Na Svetem otoku oz. Lindisfarnu, sicer Angliji zgodovinsko izredno pomembni lokaciji, se dvanajstletni Spike (Alfie Williams) z očetom Jamiem (Aaron Taylor-Johnson) pripravlja na zajtrk pred pomembnim dnem. To bo prvi trenutek, ko bo zapustil otok, ki se z celinsko Anglijo poveže zgolj ob oseki, in dokazal, da je pripravljen na odraslost. Pred odhodom objame svojo bolno mamo (Jodie Comer) in ob zvokih Kiplingove pesmi Boots se odpravita na celino.
Že v uvodnih prizorih Boyle in Garland nakažeta, kaj želita povedati s prizori. Za razliko od prvega filma je tu simbolika precej na nos, dokaj očitna, saj si za sporočanje pomena post-apokaliptične Anglije, ki se je vrnila v staroveške načine, izposodita prizore iz Olivierovega Henrika V. Film, ki je ob koncu druge svetovne vojne, sicer temelji na Shakespearovi igri in prikazuje Bitko pri Azincourtu, posvečen pa je britanskim enotam, ki skušajo povrniti sloves zgodovinsko močne Britanije. Soočanje s padcem imperija, simbolika Brexita, devica Marija, sveti duh in latinščina kot mrtvi jezik. Kaj ima z vsem opraviti Robin Hood in kako pomembno je poznati medijsko osebnost Jimmy Saville, da bi razumeli film? Če bi imeli možnost, bi bili v apokalipsi raje Telebajsek ali Power Ranger?
Garland je zvest svoji materi Angliji, prav tako Boyle. Ikonografijo preteklosti države pokažeta s keltskimi križi, portreti kraljice Elizabete II., lokostrelstvom, Hadrijanovim zidom in celo samo lokacijo zgodbe, ki je v zgodovini še tako pomembna. Vikinška okupacija, religijske figure Lindisfarna in regije ter končna vrnitev dežele ljudstvu.
Zasanjanost okužene dežele
Boyle in direktor fotografije Anthony Dod Mantle, ki sta sodelovala pri 28 dni pozneje, sta moč digitalnih kamer prenesla v iPhone 15 Pro in najmanj tu poskrbela za nekaj, o čemer se bo govorila v naslednjih dneh.
Prizori vseskozi delujejo na robu sanj, megleno in vrskavajoče. Bolj spominjajo na akcijski prizor iz drugega dela kot umirjenost prvega, pri obeh pa se zdi, da se igrata z zmogljivostjo kamer in lastne domišljije. Z vzpostavljanjem sveta in dejstvom, da gre za prvega od treh filmov v novi trilogiji, je več kot jasno, da svet še ni razčlenjen in razložen do mere, kot ga poznajo ustvarjalci. Vsaj ne v tem delu.
Boyle zna ustvariti atmosfero in lahko tudi največjo pomanjkljivost Garlandovih scenarijev prekrije s svojimi odločitvami in igro tistih pred kamero. Pri tem sta mu v pomoč glasba in zvok, kjer se zvočni efekti vseskozi adrenalinsko prerivajo v ospredje pri liku matere, ki ima hude glavobole. Se tu nakazuje, da se v ospredje preriva ‘jeza' z virusom ali kaj globljega? Ne glede na to, Boyle ponovno prinese človeškost v film o okuženih.
Zgodba o odraščanju, iskanju prostora pod Soncem
Ko Spike ubije svojega prvega okuženega, bi moral biti to njegov vstop v odraslost in končen sprejem s strani očeta. Vsaj delno je nakazano tudi njegovo sočutje do okuženih, ki niso le to, temveč del narave. Živijo svoje življenje in ustvarjajo svoje trope in hierarhijo – tu so predstavljene Alfe kot močnejši in surovitejši posamezniki. Na nek zabaven način se tu film naveže na Snyderjeve ideje v Zori živih mrtvecev in Vojski živih mrtvecev ter razvoj virusa, ki jo je komično prikazal Zombieland 2.
Ko se po počasnejših okuženih znajdeta pred Hitro ugotovita, da alfi in njegovemu tropu ne bosta ušla, zato se skrijeta na podstrešje zapuščene hiše. V daljavi vidita ogenj, za katerega oče zamahne z roko in pove, da ga vidi prvič. Ob prihajajoči oseki se dvojec hitro odpravi proti domu, ko prvič zaslišimo jasno glasbeno podlago škotske hip hop skupine Young Fathers. Dvojcu je za petama alfa in vse se zdi izgubljeno, ko jima pomagajo sovaščani in ju rešijo gotove smrti.
Aaron Taylor-Johnson in Alfie Williams v filmu 28 let pozneje Foto: on imdb
Spike, razočaran nad strahom in živčnostjo, se odpravi z zabave, ki je namenjena njemu in njegovemu pogumu – oče se laže in ga v zgodbi prikaže kot junaka, ki je zadel vse. V odrazu odraščanja ugotovi, da oče ni popoln in dela napake. V eni izmed ulic vidi svojega očeta z drugo žensko, zato odide domov v objem svoje bolne mame. Pred tem mu eden od sovaščanov izda, da je ogenj na severovzhodu prižgal dr. Kelson. Ko se naslednje jutro sooči z očetom, mu ta pojasni, da je dr. Kelson zmešan in nevaren. Mladi Spike se z mamo na skrivaj odpravi iz naselbine in film tu ubere svojo pot, kasneje nakaže svoje najboljše in najslabše trenutke.
28 let pozneje je zgodba, ki preskakuje žanre, tempo in stile. Na nek način bi jo lahko gledali kot dva ali celo tri filme, zbite v enega. Poigravanja z idejami in sporočilnostjo je veliko, a četudi se to izkaže za uspešno, bi vse odmevalo dlje, če bi bilo fokusirano na eno izmed rdečih nitih. Če je prva ura filma nakazovala na zgodbo o odraščanju, ponovni simboliki očetovskih figur in igranja z naravo, ki ima svoja pravila, se druga ura odpravi v svojo smer. To ne pomeni, da je ta slaba, saj za njo stojijo izkušeni mački, a lahko bi bila boljša.
Če se za trenutek vrnemo k pričakovanjem, so napovedniki z marketinško kampanjo nakazovali nekaj drugačnega. In ponovno, to ne pomeni nič slabega. Sicer je lepo videti, da je ustvarjalcem podana tolikšna mera zaupanja, a bolj kot kdajkoli je jasno, da končna ocena tega filma temelji na nadaljevanju in zaključku trilogije. Film se ne zdi celoten.
Zasuk zgodbe, v ospredju je odnos sina in umirajoče matere
A vrnitev k zgodbi. »Se oče s tabo nikoli ne zafrkava,« svojega sina vpraša Isla, ki jo v filmu zares izvrstno upodobi Jodie Comer in bežno spominja na svojo vlogo v post-apokaliptičnemu The End We Start From.
Kljub temu film pripada mlademu Alfieju, ki mu je bila zaupana pomembna vloga in opravi jo z odliko te mere, da bi mu zavidali tudi veterani igre. Njegov Spike je v prvi polovici živel v senci očeta, ukalupljen v tisto, kar je on želel zanj in to počel slabše od njega. Ni bil dovolj. V mamini bližini pa je tisto, kar mora biti. Sin. Prevzame tudi vlogo varuha bolne mame in prav tu je film v svojih najmočnejših trenutkih tudi najbolj zapomnljiv. Milijoni so v preteklosti, še posebej med pandemijo, skrbeli za svojo mamo. In ko to počne otrok, so prizori močnejši. Ob izrečenem stavku postane za trenutek spet otrok, ki se norčuje z mamo in dela grimase. Ko zaspi, mama postane tisto, kar je bila pred boleznijo, branik za svojega sina.
Jodie Comer in Ralph Fiennes v filmu 28 let pozneje Foto: on imdb
Temu sledijo prizori, ki niso povsem zadeli bistva. Eden od vojakov, ki je patruljiral ob obali, ostane edini svoje enote in naleti na Spika in Islo, ki se kljub njeni bolezni uspešno spopadata z nevarnostjo. Sta želela z likom Erika, modernega mladeniča z internetom, Garland in Boyle gledalcem sporočiti, kako napačne so naše prioritete? Najverjetneje. Ali je delovalo? Ne povsem, čeprav dialog ponudi nekaj humorja. A ključni so prizori nadaljevanja, ko trojica v zapuščenem vlaku naleti na rojevajočo okuženo. Kar je skušal Snyder že dvakrat (neuspešno) izpeljati, poskusijo še tretjič in predstavijo simbolično idejo, da bo življenje našlo pot. Dokler podrobnosti in pomena tega prizora ne bodo razjasnila nadaljevanje, bo to veljalo za šibki člen, ki kaže večje razpoke v sicer zanimivi mitologiji okuženih in sveta, v katerega je postavljen film. Kaj, kako in zakaj.
Najboljši segment filma je odnos mame in sina
Ko pa dvojec najde dr. Kelsona, film potrdi zasuk celotne narative. Ralph Fiennes se v vlogi počuti odlično in lahko bi rekli, da za kratek čas postane kradljivec prizorov, a ti v nadaljevanju pripadajo materi in sinu. Garland tu udarja v srce, direktno in simbolično. Memento mori, Memento amoris.
Če bi lahko zamenjali akcijski zaključek filma za tako čustven prikaz razmerja med otrokom in staršem, vam zagotavljam, da bi to storili vsakokrat, ko se za to ponudi priložnost.
Z vzpenjajočo se skladbo Remember tria Young Fathers, močnim dialogom in prej vzpostavljeno vezjo med Spikom in Islo je to eden najbolj emocionalnih prizorov v zgodovini filma, ki vsak trenutek odpira vrata huronskemu smehu občinstva. Kako jim je uspelo, ne vem, a včasih je med genialnostjo in norostjo le tanka črta. Boyle jo nariše tanjšo kot kadarkoli do zdaj, a je nikoli ne prestopi.
Spomnimo se, da bomo umrli, da se opomnimo ljubiti in tako bomo živeli večno.
Po napovednikih in marketinški kampanji smo na ramenih pričakovanj pričakovali akcijski prikaz okužene Anglije skoraj tri desetletja kasneje, ki bi združil najbolj vroče trenutke obeh predhodnikov. Namesto tega smo dobili čutno zgodbo o odraščanju, odnosu s pričakovanji očeta, ki ni znal bolje, in ljubeznijo matere, ki jo izgubljamo.
Boyle in Garland bosta dokončala trilogijo, ki sta si jo zastavila, tam pa bodo gledalci prejeli odgovore na vsa vprašanja, ki so se pojavila med ogledom. In teh je veliko. A pazita naj, saj so zaključni prizori filma (ti sledijo prej opisanemu zaključku) tako nenavadni, da bo to nadvse težka naloga. Film tu vrne lik Jimmyja (zdaj Jack O'Connell), otroka iz uvodnega prizora, tokrat v oblekah, ki spominjajo na Jimmyja Savilla – medijska osebnost in spolni predator. Križ na ogrlici je obrnjen na glavo, barve spominjajo na Telebajske in Power Rangerje, premiki so podobni tistim ninja bojevnikov, okuženi padajo kot pokušeni.
Po zelo močnih prizorih zgodba tik pred koncem spet zavije drugam, podobno kot film Obala pred leti, ki jo je Boyle posnel po Garlandovi knjigi. Kaj ti prizori pomenijo? Do nadaljevanja ne bo jasno v celoti. A za trenutek si zamislimo, če bi Spike v tistem trenutku zagledal Jima, lik Cilliana Murphyja, iz prvega filma, ki se naj bi vrnil v nadaljevanju.
Ali je 28 let pozneje dosegel pričakovanja? Ne. Ker je predstavil zgodbo, ki si jo lahko zamislita in izpeljeta le Alex Garland in Danny Boyle ter nas s tem vrneta v trenutek, ko smo si prvič ogledali 28 dni pozneje. Gre za enega tistih filmov, kjer lahko z gotovostjo trdimo, da še ni bil posnet. Ali bo to všeč vsem? Nikakor ne. Ali je vreden ogleda? Vsekakor.
Ime stegosauria se je prvič pojavilo leta 1877. A prvi stegozaver, dacentrurus armatus, pa je bil najden in poimenovan dve leti prej. Stegosauria sicer vključuje nekaj ikoničnih in prepoznavnih članov, kot je prav rod Stegosaurus.
Bili so štirinožni rastlinojedi, za katere sta bili značilni predvsem dve vrsti osteodermov (plošč in bodic), ki segajo od vratu do repa. Stegozavri so znani vsaj od srednje jure do morda pozne krede v sedimentih skoraj po vsem svetu, večinoma pa so najdeni le z delnim okostjem.
V fosilnih zapisih stegozavrov pa je še posebej redek lobanjski del. Skoraj polovica trenutno znanstveno priznanih vrst stegozavrov nima ohranjenega materiala lobanje.
V Španiji odkrit lobanjski del stegozavra
V Evropi se je zdaj to izboljšalo, saj so paleontologi v plasti Villar del Arzobispo v Španiji odkrili lobanjo dinozavra in jo pripisali stegozavrom. Gre za vrsto dacentrurus armatus.
V novi študiji sta paleontologa Sergio Sánchez Fenollosa in Alberto Cobos iz Fundación Dinópolis pregledala lobanjo Dacentrurusa armatusa, vrste stegozavrovega dinozavra, ki je živel pred približno 150 milijoni let v Evropi. »Podrobna študija tega izjemnega fosila nam je omogočila, da smo razkrili prej neznane vidike anatomije Dacentrurusa armatusa, tipičnega evropskega stegozavra,« je dejal dr. Sánchez Fenollosa.
Lobanje dinozavrov se redko ohranijo zaradi izjemne krhkosti njihovih kosti, kar je potrdil tudi paleontolog: »To odkritje je ključno za razumevanje razvoja lobanj stegozavrov.«
Ekipa je poleg anatomske študije predlagali tudi novo hipotezo, ki na novo opredeljuje evolucijske odnose stegozavrov po vsem svetu. »Kot rezultat tega dela smo formalizirali definicijo nove skupine, imenovane Neostegosauria,« so dejali.
Po mnenju raziskovalcev Neostegosauria vključuje srednje do velike vrste stegozavrov, ki so živele v današnji Afriki in Evropi v srednji in pozni juri, v Severni Ameriki v pozni juri ter v Aziji v pozni juri in zgodnji kredi. »Ta dvojni dosežek – tako študija izjemnega fosila kot predlog nove evolucijske hipoteze – postavlja to raziskavo kot globalno referenco v študijah stegozavrov,« je dejal dr. Cobos.
Najdišče fosilov iz Riodeve še vedno vsebuje številne pomembne fosile, vključno z več elementi istega odraslega osebka in mladimi primerki, kar je pri tej vrsti dinozavrov še posebej redka kombinacija.
Kako pripraviti zdrav napitek iz le nekaj sestavin? Še pred poletjem poskrbite za dobro počutje in prebavo.
Sestavine (za 2 kozarca)
2 zelena jabolka ( Granny Smith)
1 kumara
pest špinače (ali blitve)
sok 1 limete (ali limone)
1 cm svežega ingverja
1 steblo zelene
2 dl hladne vode (ali kokosove vode)
nekaj kock ledu
Postopek
Vse sestavine operi in nareži na koščke.
Vse skupaj daj v mešalnik (blender) ali sokovnik.
Dobro zmešaj, dokler ne dobiš gladke teksture.
Po želji precedi skozi cedilo za bolj čist sok.
Postrezi ohlajenega, z ledom in rezino limete za okras.
Zakaj je super?
Ta sok osveži, očisti telo, spodbuja prebavo in ti da naravno energijo brez kofeina! Ingver poskrbi za rahel »kick«, limeta in jabolko pa za ravno prav sladko-kisel okus.
Po britju, po spolnem odnosu, med večurnim sedenjem v letalu ali po dnevu v mokrih kopalkah naša koža v intimnem predelu pogosto potrebuje več kot le mir.
Njena učinkovitost temelji na kombinaciji probiotičnih kultur, ki pomagajo vzdrževati zdravo mikrofloro, in negovalnih sestavin, kot je kokosovo olje, ki mehča in vlaži kožo.
Pogosto pozabimo, da ima intimno območje drugačen pH kot preostanek kože in da ga z običajnimi mili lahko nehote porušimo. 
Uporaba je preprosta in prijetna. Za temeljito, a nežno umivanje zadostuje že majhna količina pene, ki jo nanesete na vlažno kožo, nato pa sperete z mlačno vodo. Kar naenkrat ne bo več potrebe po dodatnih izdelkih, saj intimna pena opravi svojo nalogo z vso mehkobo, ki si jo zaslužite.
A njegova uporabnost se ne konča tu, priporočljiv je tudi v bolj praktičnih okoliščinah, recimo ob vstavljanju tamponov ali vaginalnih pripomočkov, pa tudi med ginekološkimi pregledi ali terapijami. Ženske ga rade uporabijo po britju, če koža ni poškodovana, ter pred aktivnostmi, kot je kolesarjenje ali daljše sedenje, ko lahko pride do trenja in nelagodja.
Življenje se ne dogaja le doma, v zasebnosti in miru svoje kopalnice. Dogaja se na letališčih, med dolgimi vožnjami, v šotoru sredi narave ali sredi mestnega vrveža. Včasih nimamo dostopa do vode, a si kljub temu želimo občutka svežine in čistoče.
Vsak del ženskega telesa govori svojo zgodbo. A intimni predel je pogosto preslišan ali obravnavan kot nekaj, kar »se samo uredi«. Resnica pa je, da mu prav nežna pozornost omogoča, da ostane zdrav, močan in uravnotežen.
