Titanik velja za eno najbolj znanih pomorskih tragedij, a zgodovina pomorstva pozna še hujše nesreče, tako po številu žrtev kot po dramatičnih okoliščinah. Tukaj so tri ladijske katastrofe, ki so presegle Titanik po obsegu tragičnosti.
MV Doña Paz – 20. december 1987
Gre za najhujšo pomorsko nesrečo v modernem času. Filipinska potniška ladja MV Doña Paz je v noči na 20. december 1987 v Tajvanski ožini trčila v tanker MT Vector, naložen z bencinom. Po trčenju je izbruhnil silovit požar, ki se je hitro razširil po obeh ladjah. Umrlo je več kot 4.300 ljudi, preživelo pa jih je le 26.
The Doña Paz Ferry Disaster That Killed 4,300 (Documentary)
Wilhelm Gustloff – 30. januar 1945
Nemško ladjo Wilhelm Gustloff, ki je med operacijo »Pomorska evakuacija Prusije« prevažala več kot 10.000 beguncev, vojakov in medicinskega osebja, je 30. januarja 1945 v Baltskem morju torpedirala sovjetska podmornica S-13. Ladja je potonila v manj kot eni uri, umrlo je okoli 9.000 ljudi, predvsem civilistov.
Sinking of MV Wilhelm Gustloff | How 9000 Drowned
SS Kiangya – 4. december 1948
Kitajska potniška ladja SS Kiangya je 4. decembra 1948 eksplodirala v ustju reke Huangpu blizu Šanghaja. Najverjetneje je zadela morsko mino, ki je ostala iz druge svetovne vojne. Ocenjuje se, da je umrlo med 2700 in 4000 ljudi, a zaradi kaosa v tistem času natančnega števila nikoli niso potrdili.
Čeprav je Titanik postal simbol zaradi svoje velikosti, prestiža in seveda, ker je potonil na krstni plovbi, je v njegovi nesreči umrlo veliko manj ljudi: približno 1500.
Vse tri zgoraj omenjene nesreče so bile po številu žrtev bistveno hujše, a ostajajo veliko manj znane. Iz njih bi lahko naredili boljše filme kot je Cameronov Titanic. Pomorska zgodovina skriva še mnoge pretresljive zgodbe, ki nas opozarjajo, kako neizprosno zna biti morje.
Med naravnimi biseri v naši bližini, ki se jih splača obiskati to poletje, so zagotovo Plitvička jezera. Pa se njihov ogled res splača ali so zaradi turistov cene poskočile v nebo? Preberi si, kakšne stroške lahko pričakuješ, če se letos odpraviš v največji in najstarejši nacionalni park na Hrvaškem, ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.
Štiričlanska družina: lep, a tudi drag izlet
Dnevna vstopnina za odraslo osebo znaša 40 evrov, za otroke med sedmim in 18. letom starosti pa 15 evrov. Mlajši otroci lahko park obiščejo brezplačno. Štiričlanska družina bo torej za enodnevni obisk nacionalnega parka odštela 110 evrov. Znesku se pridružijo še parkirnina (ki za avto znaša 2 evra na uro) ter stroški hrane in pijače.
Pričakujte, da so cene v gostinskih objektih in kioskih pri Plitvičkih jezerih relativno visoke. Povprečna družina bo tako za izlet odštela med 150 in 200 evri brez stroškov prevoza.
S študentsko iznajdljivostjo gre nekoliko ceneje
Cena študentske vstopnine je 25 evrov. Z nekoliko iznajdljivosti je park mogoče obiskati tudi ceneje, saj so vse popoldanske karte cenejše. Od 16. ure popoldan tako znaša vstopnina za odraslega 25 evrov, za študenta 15 evrov in za otroka 9 evrov. Če na izlet prineseš svojo malico in pijačo, se lahko izogneš tudi neprijetnim presenečenjem v dragih restavracijah. Lahko pa obisk parka prestaviš na zimsko sezono, od novembra do marca, ko odrasla vstopnina znaša le 10 evrov, študentska 6 in otroška 4 evre.
V ceno je vključen transport z električnim čolnom in panoramskim vlakom, zavarovanje in priložnost, da obiščeš unikatni naravni biser. Nacionalni park Plitvička jezera obsega 300 kvadratnih kilometrov površine. Zanimivo je, da kljub imenu le 1 odstotek parka pokrivajo jezera. V parku te čaka 36 kilometrov pohodniških poti, 22 kilometrov poti med jezeri in urejena stranišča. Del vstopnine je namenjen tudi prispevku za zaščito in vzdrževanje nacionalnega parka.
Koliko bo treba odšteti za kino vstopnico v Odiseji in koliko je treba odšteti za kino vstopnico v slovenskih kinih?
Za primerjavo cen kino vstopnic smo preverili cenike Odiseje, Cineplexxa v Ljubljani in drugih mestih, Mariboxa, Kinodvora, Kina Bežigrad in Kinoteke.
Kako se po cenah odreže Odiseja, zakaj Cineplexx nima poenotenih cen, kako naj konkurira bežigrajski kino ter kako nizko ceno lahko postavita Kinoteka in Kinodvor?
Cene so povzete po aktualnih cenikih, objavljenih na spletnih straneh kinematografov.
Odiseja ne bo najdražja, a je razlika komaj opazna
Redna cena vstopnice v Odiseji od četrtka do nedelje (tudi prazniki in predpremiere) znaša 8,40 evra. Kino prinaša vzpostavljen način cenejših torkov, saj bo redna cena vstopnice 5,50 evra. V ponedeljek in sredo pa bo treba odšteti 7,40 evra.
Otroška vstopnica od četrtka do nedelje bo znašala 6,60 evra. V ponedeljek in sredo bo treba zanjo odšteti 5,70 evra, na torek kino dan pa bo treba odšteti 5,50 evra.
Dijaki, študenti in upokojenci bodo od četrtka do nedelje za vstopnico odšteli 7,40 evra. V ponedeljek in sredo 6,40 evra, v torek pa bo vstopnica stala 5,50 evra.
V Odiseji bodo na voljo matineje, s startom filma do 13. ure. Od četrtka do nedelje bo cena vstopnice 6,90 evra, v torek bo ostala pri 5,50 evra, v ponedeljek in sredo pa bo cena 5,90 evra.
Izjema je dvorana VIP, doplačila so povsod v Sloveniji približno enaka
Edina izjema je Dvorana 1 VIP, kjer bo treba vse dni v tednu odšteti 14 evrov za vstopnico, izjema je le torek, ko bo treba odšteti 11 evrov.
Doplačila so v Odiseji primerljiva oziroma večinsko enaka kot pri drugih ponudnikih. Za film, ki je daljši od 120 minut, je treba dodati 0,50 evra, za daljšega od 150 minut pa 1,50 evra.
V dvoranah z LED zaslonom bo treba dodati še 0,50 evra. Za filme v 3D različici bo treba odšteti 1,50 evra.
Izbrati je možno tudi sedeže. Za VIP sedež bo treba odšteti 2 evra, za Hollywood sedež pa 4,50 evra.
Tudi v Odiseji pa bo nastal program zvestobe, tako imenovan KLUB ODISEJA. Ta bo omogočal brezplačno pridobitev Kartice zvestobe in ekskluzivne Črne VIP kartice. Program zvestobe omogoča posebne popuste, ugodnosti in ekskluzivne akcije za kino, gledališče, koncerte, prigrizke in pijačo, lokale in otroške delavnice. V tem trenutku program zvestobe še ni znan.
VIP dvorana 1
Cineplexx Ljubljana
Cineplexx Ljubljana je izjema med kini največje kinematografske verige, saj so cene nekoliko dražje kot v drugih mestih.
Redna cena vstopnice v Cineplexxu Ljubljana znaša 9 evrov od četrtka do nedelje (tudi prazniki). Vstopnica za otroka do 14. leta stane 7,50 evra.
V torek je treba odšteli 5,40 evra, v ponedeljek in sredo pa 8 evrov.
Dijaki, študenti in upokojenci morajo za vstopnico od četrtka do nedelje odšteti 8 evrov, v ponedeljek in sredo pa 7 evrov.
S kartico zvestobe cenejše, v ponudbi tudi koncerti in opere
Pogosta je tudi uporaba Cineplexx Bonus kartice, s katero so vstopnice cenejše, a le s pogojem, če je znesek poravnan z denarjem, ki je naložen na kartico. V petek, sredo in četrtek je tako vstopnica 7,50 evra. V petek, soboto in nedeljo pa 8 evrov.
Tudi ljubljanski Cineplexx ima doplačila. Za film, ki je daljši od 120 minut, je treba dodati 0,50 evra. Za film, ki je daljši od 150 minut, je treba dodati 1,50 evra. Za film, ki pa je daljši od 180 minut, pa je treba dodati še 2 evra.
Za 3D film oz. REAL 3D je treba dodati 1,50 evra. Možna je tudi izbira VIP sedeža, za kar je treba dodati 2 evra, za VIP Deluxe sedež pa 5 evrov.
Z evropsko kartico ugodnosti za invalide velja znižana cena vstopnice 5,40 €, doplačila se plačajo v skladu s cenikom. Osebe na invalidskih vozičkih imajo brezplačen ogled filmske predstave.
Cineplexx ponuja tudi prenos predstav MET Opera, kjer posamična vstopnica stane 21 evrov, v kolikor pa si predstavo ogleda skupina minimalno petih oseb pa je posamična vstopnica 18 evrov. Tu je še koncertni film, za katerega je treba odšteti 9,90 evra.
Cineplexx Ljubljana Rudnik
Ostali Cineplexxi po Sloveniji so cenejši
Cineplexxi Novo mesto, Celje, Koper, Kranj in Murska Sobota so cenejši kot ljubljanski.
Redna cena vstopnice od četrtka do nedelje (tudi prazniki) tako znaša 8,60 evra. Vstopnica za otroka do 14. leta stane 7,10 evra.
V torek je treba odšteli 5,40 evra, v ponedeljek in sredo pa 7,50 evra.
Dijaki, študenti in upokojenci morajo za vstopnico od četrtka do nedelje odšteti 7,50 evra, v ponedeljek in sredo pa 6,50 evra.
Pogosta je tudi uporaba Cineplexx Bonus kartice, s katero so vstopnice cenejše, a le s pogojem, če je znesek poravnan z denarjem, ki je naložen na kartico. Ista kartica velja v vseh Cineplexxovih kinih.
V petek, sredo in četrtek je tako vstopnica 7,10 evra. V petek, soboto in nedeljo pa 7,60 evra.
Tudi ti Cineplexxi imajo doplačila, ki pa so enaka kot v ljubljanskem – isto velja tudi za koncertne filme in MET Opero.
Po odločitvi, da zaprejo Cineplexx Maribor, ima Maribox absolutni primat v regiji. Kljub temu gre za najcenejši kino na tej ravni.
Redna cena vstopnice v Mariboxu znaša 7,50 evra od četrtka do nedelje (tudi prazniki in predpremiere). V torek in sredo bi odšteli 6,40 evra, v ponedeljek pa 4,90 evra.
Vsak kino je specifičen. Tako ima Maribox na voljo matinejske cene vstopnic, kjer bi v torek, sredo in četrtek za film do 16. ure plačali 5,80 evra – z Maribox+ kartico na iste dni 6 evrov. V petek, soboto, nedeljo in praznike pa bi za vstopnico odšteli 6,20 evra – z Maribox+ kartico na iste dni 6,50 evra.
Tu pa so še doplačila, ki so pri vseh dneh, tudi z uporabo kartice, enaka. Za film, ki je daljši od 120 minut, je treba dodati 0,50 evra. Za film, ki je daljši od 140 minut, je treba dodati 0,80 evra. Za film, ki pa je daljši od 160 minut, pa je treba dodati še 1,20 evra.
Za 3D fillm oz. uporabo 3D očal je treba dodati 1,50 evra. Možna je tudi izbira VIP sedeža, za kar je treba dodati 2 evra, ogled v dvorani z ozvočenjem Dolby Atmos pa še dodatnih 0,80 evra.
Z evropsko kartico ugodnosti za invalide velja znižana cena vstopnice 4,90 €, doplačila se plačajo v skladu s cenikom. Osebe na invalidskih vozičkih imajo brezplačen ogled filmske predstave.
Ne gre pozabiti niti Kina Bežigrad. Redna vstopnica med vikendi in prazniki znaša 7 evrov, od ponedeljka do petka pa je zanjo treba odšteti 6,60 evra. Izjema je le sreda (Vsi v kino), ko je cena kino vstopnice 4,40 evra.
Otroci, upokojenci in osebe na vozičku bodo za vstopnico med vikendi in prazniki odšteli 7 evrov. Študenti, dijaki, otroci, upokojenci in osebe na vozičku bodo med tednom odšteli 6,10 evra.
Med vikendi je treba za film do 150 minut dodati še 0,60 evra (med tednom 0,40 evra), za film nad 150 minut 0,80 evra (med tednom 0,80 evra) in za film, ki traja več kot 180 minut še 0,90 evra (med tednom 1 evro oz. 1,1 evra za študente, dijake …).
Kino Bežigrad je edini kino v Sloveniji, ki ponuja družinske pakete. In ja, ti so cenejši. Velja za otroke do 12. leta starosti me vikendi in prazniki med 9. in 17. uro. Tako bodo 19,80 evra odšteli paketi 2 otroka in 1 odrasel ali 1 otrok in 2 odrasla – sicer cena 20,50 oziroma 20 evrov. Poleg tega pa se lahko kupi tudi paket za 26,40 evra, ki vključuje dva otroka in dva odrasla ali tri otroke in enega odrasla – cena sicer cena 27 oziroma 26,5 evra.
Doplačilo za 3D film znaša 1,60 evra
Cena vstopnice za nove filme na DRIVE-IN KINU je 8€/osebo. Velja doplačilo za avtomobil 5 €.
Dvorana Kina Bežigrad
Cene v Slovenski Kinoteki
V Ljubljani deluje tudi Slovenska Kinoteka, kjer je redna cena vstopnice 4,8 evra (za otroke do 15. leta starosti in člane Kinopolisa je cena 2,4 evra). Brezposelne osebe, osebe na vozičku in njihovi spremljevalci pa imajo vstopnico brezplačno.
Študenti Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici (AG UNG), Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani (AGRFT) in študenti drugih s filmom povezanih smeri si lahko v Kinoteki uredijo prepustnico za brezplačen vstop na vse projekcije rednega programa (festivali in posebni dogodki so izključeni).
Tu je še Kinodvor. Za redno vstopnico v Dvorani je treba odšteti 6,30 evra (vsak dan 16:30 do 22:30, med vikendi in prazniki), v Mali dvorani pa 4 evre. Cena za projekcije med tednom pred 16:30 v Mali dvorani ostane ista, v Dvorani pa se zniža na 4,80 evra.
V ponedeljek, dvorni dan, je cena pri obeh 4 evre. Člani Kluba Kinodvor odštejejo 3,80 oziroma 2,90 evra.
Cenejšo vstopnico imajo tudi mlajši od 25 let, starejši od 65 let, upokojenci in brezposelni. V Dvorani bodo namesto redne cene vstopnic zanje odšteli 5,20 evra, v Mali dvorani pa 3,20 evra.
Program Kinobalon v Kinodvoru pa ima naslednje cene. Za redno vstopnico v Dvorani je treba odšteti 5,20 evra (vsak dan 16:30 do 22:30, med vikendi in prazniki), v Mali dvorani pa 3,20 evre. Cena za projekcije med tednom pred 16:30 v Mali dvorani ostane ista, v Dvorani pa se zniža na 4,80 evra.
V ponedeljek, dvorni dan, je cena v Dvorani 4 evre, v Mali dvorani pa 3,20 evra. Člani Kluba Kinodvor in Kinobalon odštejejo 3 oziroma 2,50 evra. Tu je še skupinska vstopnica od 4 do 9 oseb, ko je treba za vstopnico odšteti 5 evrov.
Ko so se pojavile prve animirane risanke, je bilo jasno: risana umetnost ni zgolj zabava za otroke, temveč edinstvena oblika izraza, ki lahko prikaže domišljijo, občutke in človečnost na načine, ki jih igrani film pogosto ne doseže. Toda danes se animacija, kot jo poznamo, nahaja na razpotju.
Umetna inteligenca postaja vse zmogljivejša in vstopa v svet animacije z veliko hitrostjo. Z njo prihaja obljuba o cenejši, hitrejši in bolj avtomatizirani produkciji – a hkrati tudi bojazen, da bo ta tehnološki pohod iz risank izčrpal tisto, kar jih dela žive.
Umetna inteligenca kot animatorski pomočnik
Umetna inteligenca je že sposobna ustvarjati osupljive slike, animirati gibe, generirati dialoge in celo pisati scenarije. Orodja kot so Runway, Pika Labs in OpenAI-jeva Sora omogočajo produkcijo videov, ki so še pred nekaj leti zahtevali cele ekipe animatorjev in mesece dela. Zdaj pa lahko posameznik z nekaj kliki ustvari risanko, ki vsaj na prvi pogled izgleda dokaj prepričljivo.
Produkcija ni več odvisna od studiev – zadostuje računalnik in dobra promptna besedna domišljija. To se sliši kot demokracija ustvarjanja, a mnogi se sprašujejo, ali to pomeni tudi padec standardov.
Miyazaki in »žalitev samega življenja«
Hayao Miyazaki, legendarni mojster animacije in soustanovitelj Studia Ghibli, ima o tej tehnološki revoluciji zelo jasno mnenje. Ko so mu japonski inženirji leta 2016 predstavili UI-generirano animacijo, je bil popolnoma ogorčen. Dejal je, da je to »žalitev samega življenja« in da takšne tehnologije nima nikakršne želje uporabiti.
Vsaka sličica v njegovih filmih je polna opazovanja narave, tišine, nežnih emocij in detajlov, ki jih UI preprosto ne more razumeti, ker nima lastne zavesti. Po njegovem mnenju umetnost ni le prikaz gibanja, temveč rezultat človeškega truda, bolečine in ljubezni – elementov, ki jih noben algoritem ne more nadomestiti. Vsaj za zdaj!
Na drugi strani spektra so tehnološki optimisti. Jeffrey Katzenberg, soustanovitelj DreamWorksa, meni, da UI prinaša novo renesanso kreativnosti. Trdi, da umetna inteligenca ustvarjalcev ne nadomešča, temveč jih osvobaja tehničnih ovir. Tudi Netflix in druge platforme že eksperimentirajo z avtomatizirano animacijo, saj UI omogoča cenejšo produkcijo in večjo dostopnost.
Vendar se v umetniških krogih pojavljajo opozorila. Pisatelj Ewan Morrison, scenaristka Emily Ballou in režiserka Justine Bateman opozarjajo, da gre za razkroj ustvarjalnega procesa. Ne zato, ker bi bila UI sama po sebi nevarna, ampak ker povprečna publika pogosto ne razlikuje med umetnostjo in izdelkom. In v tej poplavi povprečnih vsebin lahko pravi glas umetnosti preprosto utone.
Kaj pa občinstvo – jim je sploh mar?
Tu se odpira najbolj neprijetno vprašanje. Kaj sploh želi občinstvo? Gledalci danes množično spremljajo kratke UI-generirane risanke na YouTubu in TikToku. Mnoge med njimi so generične, vizualno bleščeče, a v globini popolnoma prazne. Pa vendar dosegajo milijone ogledov.
Lahko bi rekli, da ljudi ne zanima več, kdo in kako je nekaj ustvaril – pomembno je, da je hitro, zabavno in vizualno privlačno. To ni zgolj estetski problem, temveč kulturni simptom. V času nenehne digitalne stimulacije mnogi izgubijo občutek za kakovost in avtentičnost. Risanke postajajo industrijski produkt, ne pa umetniški izraz.
Bo umetnost preživela ali se bo predala?
Umetna inteligenca je tu in je ne bo mogoče ustaviti. A sama po sebi ni ne sovražnik ne rešitelj. Lahko postane izjemno koristno orodje, ki olajša produkcijo, omogoči sodelovanje in odpre vrata novim glasovom. A le, če jo uporabljamo zavestno in odgovorno.
Če pa postane izgovor za lenobo, nadomestilo za ustvarjalni proces ali način za množično poceni proizvodnjo vsebin, potem lahko izgubimo več, kot si mislimo. Morda bomo čez nekaj let gledali risanke, ki izgledajo osupljivo – a nas ne bodo ganile. Ne zato, ker ne bi znale prikazati čustev, temveč zato, ker jih nikoli niso čutile.
In morda se v tem skriva ključ: umetnost ni v tem, da nekaj samo izgleda kot umetnost. Umetnost je v tem, da nekaj občutimo. Če izgubimo to razliko, potem umetna inteligenca ne bo tista, ki bo uničila risanke. To bomo storili mi sami – s svojo ravnodušnostjo.
Vezljivost glagolov je ena izmed temeljnih slovničnih lastnosti, ki določajo, s katerimi vrstami dopolnil se lahko glagol povezuje in kateri predlogi se ob tem uporabljajo. V slovenščini ima vezljivost pomembno vlogo pri tvorjenju skladenjsko pravilnih in pomensko ustreznih povedi.
Kaj je torej ustreznejše, vpisati se v program ali vpisati se na program?
Govori se, da je oboje pravilno
Pisci in govorci smo v ločevanju slednjih precej nedosledni. Kot je bilo izpostavljeno na Jezikovni svetovalnici, je neka fakulteta v eni povedi uporabila kar oboje:
Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih.
Prav tako uradna spletna stran Republike Slovenije prosto po prešerno uporablja kar oba:
Razpisi za vpis v javnoveljavne študijske programe na javnih in zasebnih visokošolskih zavodih se objavljajo na spletnem portalu eVŠ /…/. V objavljenih razpisih kandidati lahko preverijo:
prijavne roke,
število razpoložljivih vpisnih mest,
ali izpolnjujejo pogoje za vpis na želen študijski program /…/
Vezljivostni slovar na pomoč
Odgovor na vprašanje, kateri predlog je pravilen ali vsaj primernejši najdemo v vezljivostnem slovarju Andreje Žele. Ko govorimo o izobraževanju najpogosteje operiramo z besedami vključiti, usposabljati (se), vpisati (se) in vpis.
Vezljivostni slovar za slednje besede pravi:
vkljúčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
[…]
2. v posplošenem pomenu KDO/KAJ vzeti KOGA/KAJ kot sestavni del v/na/pod/med KAJ / KAM
V podjetje so vključili več novih obratov.
3. KDO/KAJ vzeti KOGA/KAJ kot člana v KAJ / KAM
Fanta so vključili v športno društvo.
4. KDO/KAJ vzeti z določenim namenom KOGA/KAJ v KAJ / KAM
V preiskavo so vključili različne strokovnjake.
5. v oslabljenem pomenu KDO/KAJ vzeti KOGA/KAJ v/na/med KAJ'stanje, lastnost'
Bolnika so vključili v oskrbo.
v posplošenem pomenu KDO/KAJ narediti KOGA/KAJ za KAJ / KAKŠNEGA/KAKŠNO
pri/po/na/v čem
vpísati in vpisáti vpíšem dovršni glagol, glagol ravnanja
KDO/KAJ umestiti KOGA/KAJ v/na KAJ / KAM
vpísati se in vpisáti se vpíšem se dovršni glagol, glagol ravnanja
KDO/KAJ umestiti se v/na KAJ / KAM
vpís -a m (ȋ) glagolnik od vpisati: vpis podatkov; vpis v matično knjigo, seznam / vpis na visoko šolo; izpolniti pogoje za vpis v višji letnik
Kot vidimo predloga v in na A. Žele izenačuje. Torej si nam ni treba beliti glave, ali je bolje uporabiti vpisati se v program ali vpisati se na program.
Hkrati pa statistika Gigafide 2.0 pravi, da pisci v takih primerih pogosteje uporabljamo predlog v.
Če si želiš pisati še bolje, ali se kdaj znajdeš v negotovosti, kako je bolj pravilno pisati, lahko uporabiš spletno lektorico Amebis Besano. Pregledala bo tvoje besedilo, ti popravila napake in postavila vejice. Z njo pa si lahko pomagaš tudi spregati in sklanjati. Plačljiv program Amebis Besana pa bo kos daljšim besedilom in popravil še več napak. Piši bolje z Amebis Besano!
Poletni izleti v gore ponujajo strme vzpone in dih jemajoče razglede, a hkrati prinašajo tudi nevarnost hitrih in nepredvidljivih neviht. V visokogorju so strele še posebej nevarne, saj se električni naboj tam nabira hitreje kot v nižinah. Če se na to ne pripravimo pravočasno, se tveganje za nesrečo močno poveča.
Kolikšna je verjetnost?
Povprečno ima oseba manj kot 1 proti milijon možnosti, da jo v življenju zadane strela. A pri hribolazcih in pohodnikih, zlasti v visokogorju, se ta številka bistveno poveča. V ZDA je med letoma 2006 in 2021 kar 90% ljudi, ki jih je zadela strela, preživelo, vendar so številni utrpeli resne in dolgotrajne posledice. Smrtnih primerov je bilo približno 10%. V gorah pa je nevarnost še večja – višje nadmorske višine in hitro spreminjajoče se vremenske razmere možno povečujejo verjetnost, da pride do udara strele.
Kako se zaščititi v gorah
Načrtuj in preveri vremensko napoved: Nevihte v gorah se pojavijo predvsem od popoldanski ur dalje, zato načrtuj vzpon zgodaj in se vrni pod drevesno mejo pred 12. uro.
Opazuj oblake in znak »čebeljega brenčanja«: Nagubani kumulonimbusi in statična elektrika nakazujeta nevarno električno polje.
Izogibaj se razgibanemu grebenu in samotnim vrhovom: Strela išče najvišje točke – pojdi na nižje lege ali v goste gozdove, daleč od zašiljenih vrhov.
Ne išči zavetja pod drevesi ali v jamah: Strela pogosto udari v osamljena drevesa, medtem ko lahko vlažna tla in omejen prostor v jami prevajajo električni tok. Prav tako se izogibajte kovinskim predmetom, kot so planinske ograje, palice ali plezalna oprema, saj kovina močno poveča možnost udara.
Pomemben je hiter umik: Slišati grmenje? To pomeni, da si preblizu, zato se čim prej umakni.
Gorski pohodi so fantastični, vendar zahtevajo spoštovanje vremena. S pravočasno pripravo in previdnostjo lahko tveganje strele zmanjšate praktično na nič.
Tinktura je koncentriran izvleček zdravilnih rastlin, ki se najpogosteje pripravlja z alkoholom. Gre za starodavno metodo, s katero so ljudje iz rastlin izluščili zdravilne učinkovine in jih shranili v obstojni obliki. Tinkture se jemljejo po kapljicah, saj so zelo močne. Njihova prednost je dolga obstojnost (več let) in hitra absorpcija v telesu.
Tinkture lahko pripravimo iz skoraj vseh zdravilnih zelišč – šentjanževka, melisa, ognjič, ameriški slamnik, rman, pelin, baldrijan ipd. Vsaka rastlina ima svoje učinke, zato je pomembno vedeti, kaj želimo doseči.
Osnovni recept za tinkturo
Sestavine
Sveža ali suha zdravilna rastlina (npr. melisa, rman, kopriva ipd.)
Alkohol (čim višji procent, najbolje 96 % rafiniran alkohol)
Temna steklenica s pokrovom (ali kozarec s pokrovom in pozneje temna steklenička za shranjevanje)
Gaza ali filter za preceditev
Navodila
Priprava rastline
Sveža zelišča nasekljaj (ne preveč drobno).
Če so suha, jih rahlo nadrobi z roko.
Napolni steklen kozarec do približno 1/2 do 2/3 z rastlinskim materialom.
Zalivanje z alkoholom
Prelij z alkoholom, tako da je vsa rastlina dobro prekrita (naj bo vsaj 2–3 cm nad njo).
Kozarec zapri in dobro pretresi.
Maceracija (namakanje)
Pusti stati 3–6 tednov na temnem, hladnem mestu.
Vsakih nekaj dni kozarec pretresi.
Precejevanje
Po preteku namakalnega časa precedi tinkturo skozi gazo ali filter.
Tekočino shranjuj v temnih stekleničkah s kapalko.
Obvezno označi stekleničko: ime rastline, datum priprave in morebiten namen.
Doziranje
Običajno se jemlje 20–30 kapljic tinkture 2–3× na dan, razredčenih v malo vode. Vendar se odmerjanje močno razlikuje glede na rastlino in namen – vedno preveri pri zanesljivem viru ali zeliščarju!
Apple je bil dolgo znan po svojem zaprtem ekosistemu, kjer je imel nad vsem popoln nadzor – od strojne do programske opreme in celo nad tem, kako razvijalci zaračunavajo uporabnikom. Ključni del tega nadzora je bil App Store, kjer je Apple pobiral kar 27 % provizijo od vsakega nakupa ali naročnine. A tej dobičkonosni praksi se zdaj majejo tla.
Ameriško zvezno sodišče je aprila letos odločilo, da mora Apple prenehati omejevati razvijalce pri preusmerjanju uporabnikov na zunanje plačilne sisteme. Sodnica Yvonne Gonzalez Rogers je podjetje obtožila, da je »namerno kršilo« prejšnjo sodbo iz leta 2021. Apple naj bi namreč zavajal razvijalce, zato se zdaj sooča s kazenskim pregonom – sodnica je finančnega direktorja Alexandra Romana celo označila za lažnivca pod prisego.
Apple je bil več let simbol stabilne in dobičkonosne delnice. A v zadnjih šestih mesecih se je situacija dramatično spremenila – vrednost delnice AAPL je padla za več kot 22 %. Del tega padca je neposredno povezan z izgubo zaupanja v poslovni model App Stora, ki je v zadnjih letih predstavljal pomemben vir prihodkov v okviru Applovih »storitev«. Samo po objavi zadnje sodbe je delnica zdrsnila za skoraj 2 %.
To pomeni milijarde izgubljene tržne vrednosti in resen signal, da vlagatelji ne verjamejo več, da lahko Apple dolgoročno ohrani svojo prevlado brez večjih sprememb.
Dogodek brez presežkov: WWDC razočaral
Namesto da bi Apple na svojem težko pričakovanem WWDC predstavil konkretne načrte, kako se bo odzval na izgubo nadzora nad App Storom, je dogodek minil v duhu kozmetičnih posodobitev. Novi AI dodatki in izboljšave v iOS so bile zanimive, a daleč od strateškega preobrata, ki bi prepričal trge ali pomiril razvijalce.
V času, ko se podjetje sooča s pravnimi, regulatornimi in finančnimi izzivi, je bila to zamujena priložnost. Mnogo analitikov meni, da Apple deluje zmedeno in brez jasne usmeritve.
Razpoke v vodstvu: notranji konflikti prihajajo na dan
Sodni dokumenti so razkrili tudi notranje spore. Medtem ko je Phil Schiller (nekdanji vodja App Stora) že dolgo opozarjal, da visoke provizije (27 %) spodkopavajo zaupanje razvijalcev, sta CFO Luca Maestri in uprava (vključno s Timom Cookom) vztrajala pri utečeni politiki. To je bila po mnenju sodišča »slabo premišljena odločitev«. Notranji nemir zdaj še dodatno slabi zaupanje v sposobnost Applove ekipe, da podjetje usmerja skozi izzive sodobnega tehnološkega okolja.
Kuharski šov MasterChef Slovenija se je zaključil, gledalci pa so si še vedno v laseh zaradi zmagovalke. Ker oddaja išče nove udeležence, so se mnogi pritožili tudi o pogojih oziroma pravilih sodelovanja.
Poklicni kuharji izključeni iz tekmovanja
Za sodelovanje v oddaji pa veljajo jasna pravila. V tekmovanju ne smejo sodelovati kandidati, ki so kadar koli opravljali delo šefa kuhinje ali tisti, ki so v zadnjih treh letih delali v profesionalni kuhinji kot kuharji oziroma zasedali funkcije, ki so višje od tega.
Končna odločitev, ali nekdo šteje kot ljubiteljski ali poklicni kuhar, je v izključni pristojnosti producenta. Žiranti o tem ne odločajo.
O kontroverznosti zmage Miše Koplove smo pisali v prispevku Zmagovalka MasterChefa sprožila val ogorčenja 👇
MasterChef vsako sezono odpira vrata ljubiteljskim kuharjem, ki si želijo pokazati svoje znanje pred kamero in se potegovati za laskavi naziv zmagovalca + denarno nagrado v višini 50.000 evrov bruto.
Izbrani kandidati se morajo zavedati, da je udeležba na vseh snemanjih obvezna. Snemanja potekajo po dogovoru s produkcijo, lahko pa vključujejo tudi vikende, praznike in delovne dni.
Snemalni dan lahko traja od jutra do večera, tekmovalci pa bodo po potrebi nastanjeni v bližnjem prenočišču, ki ga v celoti financira produkcija.
Festival Prestopi vsako leto na zemljevid postavi alternativno mariborsko uprizoritveno umetnost. Sestavljen iz gledaliških kreacij iz bližnjih in tudi malo bolj oddaljenih krajev, ki jih izberejo po preprostem ključu: edini kriterij je kvaliteta. 7. edicija je v svojem repertoarju ponudila tudi že četrti del epopeje Heroja, tokrat s številko 4.0 in podnaslovom Business as Usual, ki je »posesala kri gledališču«.
Mariborski Prestopi
7. Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Prestopi je v Mariboru potekal med 16. in 23. majem. Ni imel »niti rdeče niti, niti kuratorskega podpisa, niti enotne teme«. Predstave so bile izbrane po preprostem ključu: edini kriterij je bil kvaliteta. V osmih dneh se je zvrstila bera predstav, ki so bile fascinantne, srčne, politične, smešne, duhovite, zabavne, pronicljive, pogosto tudi kritične …
La Lettera (Pismo) je recimo legendarna klovnovska predstava, Oratoria pa majhna neodvisna bolgarska produkcija. Cure (Punce) so reško spogledovanje z angažiranim gledališčem, Maze (Blodnjak) je rimsko senčno življenjsko popotovanje. Slovenska transverzala ljubi Slovenijo, Heroj 4.0 – Business as Usual sesa kri gledališču. What to do in a Puppet Emergency (Osnove oživljanja lutke) je predavanje, ki je predstava. Umetnost je omara nam na široko odpira vrata poezije in Harms je kriv!, ne diha s pljuči, ampak z mehom in to ne enim.
7. edicija mariborskega festivala Prestopi je ponudila veliko zanimivih predstav slovenskih in tujih produkcij. Foto: Gregor Salobir
Business as Usual
Že vrsto let je minilo, odkar sem si v domačem novogoriškem gledališču ogledala drugi del gledališkega cikla s podpisom Uroša Kaurina in Vita Weisa Heroj 2.0. Že takrat sta me presunila s svojo prezenco, ranljivostjo, taktnim občutkom za gledališki prostor in čas. Res je, da je šlo za eno izmed mojih prvih zares »off the record« predstav, z alternativno začetnico, ki sem jih gledala na začetku srednje šole, pa vendar. Moja pričakovanja so bila tudi pred ogledom novega poglavja zgodbe velika.
Kaj še lahko ponudita? Če smo že navajeni njune golote, razkrivanja igralskega poklica in človeškega bistva do obisti? Odgovor je nekaj, kar velikokrat umanjka v današnjem togem svetu norenja, stalnega hitenja in nečimrnosti – zabavo. Če se sprašujete, ali sta šla tudi tokrat »do konca«, sta, vendar na toliko drugačnih načinov, kot je le golota sama. Vedno znova uspeta presenetiti in navdušiti, ali z grotesknostjo, ali minimalizmom – nepredvidljivostjo v polni besedi. Vsi smo čakali in se tudi uvodoma hudomušno spraševali, ali bosta popolnoma gola že v prvem prizoru, in spet sta nas uspela prelisičiti.
Avtorja projekta Heroj sta Uroš Kaurin in Vito Weis, doma in v tujini nagrajena ustvarjalca neodvisne scene, ki vsak po svoje »fušata« v institucionalnem gledališču. Foto: Gregor Salobir
»Čas je denar, denarja pa ne trošimo!«
Vedno znova presune, kako sta v svojih igralskih kreacijah zmožna toliko premišljene interakcije s publiko, ki ne deluje posiljeno ali togo, prej nasprotno. Vnesena je z veliko mero prefinjenosti. Celotna predstava je bila grajena na osrednji zgodbi njunega dogajanja, si se je raztezalo vse od mehiških telenovel, do (nesodelujočih) obiskovalcev gledališča, romunskih vampirjev, baletnih plesalcev z napako in »tehno šlagerjev« s kakšne obletnice mature. V ozadju pa sta nam ponudila vpogled »izza zavese«. S svojimi komentarji dogajanja na odru, kot, če bi se pogovarjala po predstavi v garderobi, sta prenesla pisane didaskalije, izgovorjene na glas, v živo podobe. Ko je že na trenutke delovalo, da je vsega preveč, te prešine, da je bera ravno pravšnja – na mestu postavljena.
K temu je veliko pripomoglo tudi okolje same postavitve. Dvorana GT22 je zares premišljen prostor za postavitev odrskih uprizoritev, ki so morda nekoliko nekonvencionalne, robustne v svoji formi in postavitvi. Tudi tokrat se je samo od sebe ponudilo kot dovolj golo in nepopisano okolje, kamor sta lahko ustvarjalca spretno nalagala svoje ideje. GT22 bi lahko označili kar za biser Maribora, ki ti hitro preraste k srcu, kot domača dnevna soba, kjer se lahko počutiš sproščeno, preprosto lepo.
Poleg osrednjega igralskega tandema Kaurin-Weis, so »heroji« tudi drugi stalni sodelavci, dramaturginja Katarina Stegnar, videast Boris Bezić in glasbenica Lea Čehovin. Njihov cilj je, da skupaj delajo, dokler bodo za to našli navdih, da delajo gledališče, ostanejo zvesti sebi in tudi iskreni do občinstva. Foto: Gregor Salobir
Zabava se lahko začne
Spretno postavljen dramaturški zasuk je poudaril tudi zvočne dodatke in premišljeno postavljeno svetlobno kuliso. Hvalospev resnicam in življenju se pač ne more zaključiti drugače kot z zabavo in se ni niti v tem primeru. Po kameleonski izmenjavi različnih likov, ki smo jih pri Kaurinu in Weisu že vajeni, je sledilo rojstnodnevno praznovanje, najprej tisto bolj »gledališko«, z vrečo kokic, potem pa pravo. S torto, ugaslimi lučmi, pivom. Ker kaj drugače je gledališče, kot praznovanje življenjskih resnic in razkrivanje zamaskiranih duš. Bravo, heroji!
