ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Cobiss Ela je prva javna platforma za izposojo e-knjig, ki naj bi bila enostavnejša, hitrejša in bolj kakovostna uporaba javne knjižnične storitve. Po burnem začetku, ko je pred letom dni ugledala luč sveta, se je ‘Ela' ugnezdila v kulturno sfero.

Ob prvi obletnici platforme smo se pogovarjali s koordinatorko platforme Uršo Likar Luzar iz novomeške knjižnice Mirana Jarca.

Cobiss Ela: Od burnih začetkov do mirnega jadranja

»Ela je od začetkov do danes prehodila kar pestro pot. Soočali smo se s številnimi izzivi,« nam pojasni že v začetku pogovora. Spomni, da so morali le nekaj dni po lansiranju dvigniti zaščito na najvišjo raven, iz Readium LCP 1.0 na Readium LCP 2.5. »Posledično se je zgodilo to, da v krajšem obdobju izposoja na določene naprave ni bila mogoča,« razloži in doda, da je težavo IZUM hitro odpravil.

Tudi zaradi tega se je IZUM odločil za razvoj lastne bralne aplikacije, ki naj bi zaživela proti koncu leta.

»Bralna aplikacija bo neposredno integrirana v COBISS in sam portal, tako da za samo izposojo ne bo potrebno predhodno nameščanje aplikacije na napravo.Sam postopek izposoje bo uporabniku omogočal, da le z nekaj kliki pride do knjige.«

»Težava je bila tudi v tem, da nismo dosegali takega nabora elektronskih knjig, kot smo si ga želeli. Predvsem zato, ker sta izpadla bralnika Kobo in Kindle, ki sta bila v času Biblosa med slovenskimi bralci e-knjig zelo priljubljena. Z dvigom zaščite nista bila več uporablja, s tem, da je bilo na Kindlu branje slovenskih naslovov povečini omogočeno le s piratskim dostopom do vsebin,« opiše največjo težavo, ki so jo ob zagonu platforme izpostavili številni končni uporabniki.

»To nas je omejevalo. Tudi sama vstopna stran platforme, star izgled COBISS Ela ni bil ravno uporabniku prijazen. Ni bila stran namenjena brskanju,« doda.

V zadnjem letu fokusirani na prenovo vstopne strani in dodajanje vsebine

Razloži nam, da je bil v tem letu njihov fokus prenova vstopne strani, lansiranje novega portala, ki bi bil narejen s sodobnejšo tehnologijo in bil uporabniku bolj prijazen. »Konec marca smo dobili portal Cobiss Ela, ki gradivo prikazuje v obliki vrtiljakov, imamo priporočilne sezname, ki knjige prikazujejo v žanrih, zadnjih dodanih, najpogosteje branih … Povezali smo se tudi s portalom Dobre knjige, tako da samo brskanje in iskanje uporabniku olajša celoten proces. Ko si uporabnik izbere določen naslov, mu pri izboru ponudi še dela istega avtorja, založbe in žanra. Gre za priporočilne sezname, ki uporabnika popeljejo naprej,« opiše eno od zadnjih osvežitev platforme.

Istočasno je IZUM posodobil vzajemni katalog oziroma iskalnik Cobiss Plus. Trenutno sta sočasno na spletu tako stari kot novi portal, pri čemer je pomembno, da uporabniki v brskalnik vpišejo ela.cobiss.net.

Seveda COBISS Ela platforma ni namenjena le bralcem. Celotno deležno verigo nam podrobno opiše: »Sama platforma je narejena na treh stebrih. Eden je aplikacija za založnike, COBISS Ela. Tisti, ki želijo pristopiti na samo platformo, se obrnejo na koordinatorja, se seznanijo s splošnimi pogoji, podpišejo izjavo, da se z njimi strinjajo in pridobijo uporabniški račun. Znotraj aplikacije kreirajo svoj profil in dodajajo elektronske knjige. V trenutku, ko jih dodajo, lahko knjižnice – te uporabljajo COBISS Lib – te knjige uvozijo v svoje lokalne kataloge. Založnik brezplačno naloži, knjižnica pa jih brezplačno prenese. In ko so knjige na voljo v katalogu, so vidne tudi končnim uporabniku znotraj COBISS Plus iskalnika in mCobiss aplikacije. V trenutku, ko si ta knjigo izposodi, je vodena statistika izposoj. V realnem času si lahko vsak od deležnikov ogleda stanje; založnik lahko vidi, katere knjižnice so si izposojale njegovo knjigo in v kakšnem številu, založba vidi, katere knjige zanimajo uporabnike in vse je pravzaprav nek krogotok dogajanja.«

»IZUM je v začetku leta predstavil tudi posodobitve znotraj aplikacij, namenjenih založnikom in knjižnicam,« omeni posodobitve, ki jih končni uporabnik, tj. bralec, ne vidi.

Kje deluje Cobiss Ela? Kaj je z bralnikom Kobo?

Ker je prav končni uporabnik na koncu dneva tisti, ki mu je platforma namenjena, pa ostaja vprašanje, kje se lahko uporablja COBISS Ela. Kje torej deluje Ela v tem trenutku?

»Pred tem je potrebno povedati še: COBISS Ela deluje na različnih napravah – računalniku, mobilnih napravah in bralnikih. Ela podpira bralnike, ki delujejo na Android operacijskem sistemu verzije 5.0 ali novejše. Ti bralniki morajo imeti opcijo prenosa aplikacije znotraj Google Play trgovine. V poštev pridejo tudi bralniki, ki imajo že sami po sebi vgrajeno bralno aplikacijo, ki podpira Readium LCP. To so tehnične značilnosti. Elo lahko uporabljamo na bralnikih Onyx Boox, kjer vsi modeli ustrezajo. Tu sta Inkbookova bralnika Focus in Calypso Plus. Oba sta bila pred časom posodobljena in imata že vgrajeno bralno aplikacijo Reader, kar pomeni, da pred izposojo ni treba nalagati aplikacij, kot sta FBREader in Cantook by Aldico. Tu pa so še nekateri modeli Pocketbook bralnikov, ki so bili konec lanskega leta posodobljeni na zahtevano zaščito.«

Kaj pa je z bralnikom Kobo? »V lanskem letu je bilo govora, da bo tudi KOBO prešel na zaščito Readium, ki jo sicer uporablja tudi večina evropskih platform, vendar se to na žalost ni zgodilo« nam pojasni Urša Likar Luzar.

Na vprašanje, kdaj bi lahko to nadgradnjo pričakali, žal nima odgovora: »Tako IZUM kot koordinatorji in knjižnice se obračamo nanje, a konkretnega odgovora ne dobimo. Kljub temu upamo, da bo do nadgradnje prišlo, saj smo se knjižnice prav zaradi pogostih kritik glede omejene uporabe Ele na določenih bralnikih odločile za izposojo e-bralnikov.«

Uporabniki se lahko obrnejo na knjižnico, ki ima točne podatke o tem, kje lahko berejo e-knjige.

Za lažjo uporabo e-bralnikov in v prvi vrsti platforme Ela, knjižnice organizirajo številne delavnice. » Pokazalo se je, da imajo uporabniki težave že z osnovami uporabe sistema Cobiss. Pred prvo izposojo se srečajo z vrsto informacij, ki jih lahko zmedejo: izbira naprave, namestitev aplikacije, prijava v ‘Mojo knjižnico' … Veliko zmede povzroča že nameščanje bralne aplikacije in dejstvo, da je treba prvo izposojo opraviti prek spletne aplikacije, medtem ko lahko vse naslednje potekajo prek mobilne. Ko enkrat osvojijo ta postopek, nadaljnje izposoje ne predstavljajo večjih težav,,« najpogostejše težave razloži koordinatorka.

V vzponu je izposoja bralnikov e-knjig

Med drugim so tudi zapleti z bralniki pomenili, da se bodo morale knjižnice prilagoditi povpraševanju. Tako je v zadnjem letu večina slovenskih knjižnic uporabnikom ponudila izposojo bralnikov e-knjig. Sogovornica nam ponudi specifičen primer novomeške knjižnice, »kjer imamo v enotah dvaindvajset bralnikov. To je sicer odvisno od odločitve posamezne knjižnice. Bralnike drugače izposojamo enako, kot ostalo gradivo, za obdobje 21 dni. Tudi zamudnina je enaka, vsaj v našem primeru, kot pri zamudnini fizične knjige. V pogojih izposoje imamo jasno navedeno, kako ravnamo v primeru poškodbe ali podobnih situacij.«

»Sami bralniki imajo veliko prednosti. So bistveno lažji kot ostale naprave. Beremo jih lahko v popolni temi ali direktno na soncu. Lahko si prilagodimo velikost črk, izgled in prelom strani. Za osebe z različnimi oviranostmi je zelo priročna naprava. Na njih imamo lahko hkrati naloženih 5 knjig COBISS Ela, ki se avtomatično vrnejo, zato nam ni treba skrbeti, da bomo zamudili rok vračila,« razloži.

»V Elo je trenutno vključenih 63 slovenskih založnikov in samozaložnikov. Trenutno imamo na voljo približno 2300 naslovov različnih žanrov in tematik. Beležimo skoraj sto tisoč izposoj, Elo pa je uporabljajo že več kot devetnajst tisoč uporabnikov,« nam pove Urša Likar Luzar, koordinatorka platforme Cobiss Ela.

Za vse založnike veljajo isti pogoji, nelagodje je le pri izdajanju računov

Vsi založniki in samozaložniki imajo iste pogoje. »Naša knjižnica ima vlogo koordinatorja in agregatorja te deležniške verige. Moja naloga je komuniciranje z Izumom, knjižnicami in založniki. S knjižnicami imamo redna mesečna srečanja, z založniki pa kvartalna srečanja. Naše sodelovanje je zelo korektno, predvsem s strani manjših založnikov smo prejeli več pohval zaradi sistema, ki smo ga uvedli,« pravi in doda, da imajo »še vedno nekaj prostora in želimo si, da to sodelovanje postane skupno zavezništvo za razvoj knjige in bralne kulture.«

Tudi v primeru knjižnih izidov se je v zadnjih letih pri končnem uporabniku pojavila težnja po čimprejšnji pridobitvi novih naslovov. Zanimalo nas je, če je pri e-knjigah na dotični platformi kaj drugače, kot pri fizičnih knjigah, ki v knjižnice ponavadi prispejo z nekajdnevnim zamikom.

»Na tem področju Ela nima vpliva, saj je to odločitev založnika. Večje založbe, ki imajo več sredstev, to počnejo vzporedno. Tako kot fizična knjiga tudi elektronska knjiga ne bo še isti trenutek v knjižnici, saj ima svoje prehodno oziroma vstopno obdobje. Zaradi razmeroma kratkega časa obstoja podrobnega vzorca še nimamo, je pa to nekaj, čemur bi radi sledili v prihodnje. Seveda pa je vse odvisno od poslovne politike in odločitve založb.« pojasni.

Ob tem je pomembno pogledati tudi k drugi ponudbi, kjer sta založbi Mladinska knjiga in Beletrina v preteklih mesecih zagnali svoji ponudniški platformi Mladinska knjiga PLUS in Beletrina Digital. Ali bi morali ti deležniki drug drugega gledati na konkurenco?

Urša Likar Luzar meni, da ne: »Elina velika prednost je brezplačnost. Tudi to, da je neposredno vtkana v nacionalni knjižnični sistem. Ostale platforme lahko ponujajo najnovejše in najbolj atraktivne naslove, poleg knjig tudi podkaste, zvočnice, filme in druge medije, a pod pogojem, da uporabnik za to plačuje mesečno članarino. Peščica bo za to pripravljena plačati, marsikomu pa osem ali deset evrov na mesec pomeni veliko in bo raje koristil dosti bolj dostopno javno platformo.«

V javnosti so se pojavile tudi pritožbe manjših založnikov, saj je izdajanje računov še vedno razdeljeno na posamične knjižnice. Če je izposoj razmeroma malo, so se pojavili številni primeri, ko bi bilo treba izdajati račune z manj kot evrom vrednosti. Se bi to lahko v prihodnost spremenilo?

»Pravno-formnalno in poslovodsko trenutno to ni možno. Kljub temu se o tem pogovarjamo in iščemo rešitev. Sprva je bilo tako rečeno, da se bo račune izdajalo mesečno, a smo se odločili, da lahko v primeru majhnega števila izposoj izdajo račune letno,« pove sogovornica.

Cobiss Ela je prva javna platforma, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic v sodelovanju z Izumom. Sodelovalo je osemnajst pilotnih knjižnic in pet pilotnih založnikov, ki so s konkretnimi predlogi in idejami sooblikovali platformo in aplikacije v ozadju. Platformo podpira Ministrstvo za kulturo, v državnem interesu pa je njena rast in da postane vodilna platforma v Sloveniji.

V prihodnosti delo na vsebini, poslovnem modelu in zavezništvu

Čeprav se je ob zagonu platforme junija 2024 zdelo, da gre za prezgodnjo premiero pomembne javne platforme, lahko po letu dni govorimo o rastočem projektu.

Kot pravi sogovornica se kratkoročno osredotočajo na krepitev vsebine na samem portalu: »Želimo si, da se nam pridružijo še ostale založbe. Delamo na strateški promociji po celotni knjižnični mreži, delujemo pa kot podporniki, da se Eli pridružijo tudi šolske in specialne knjižnice. To so cilji za prihodnost, med katerimi je tudi razvoj lastne bralne aplikacije, ki naj bi zaživel že v tem letu in mogoče celo implementacija zvočnih knjig.«

Želja, da bi to postala vodilna platforma je dosegljiva, novih idej pa ekipi ne manjka. »Dolgoročno je tu prenovljen poslovni model, nabor tujih elektronskih knjig in grajenje močnega zavezništva med založniki, knjižnicami in Izumom. Da Ela postane celovita platforma, ki bi poleg elektronskih knjig ponujala tudi druga gradiva.«

Če smo se pred mnogimi leti spraševali o strahu, da bo e-knjiga izrinila fizično, zdaj na to gledamo drugače. »Tega strahu ni več. Tudi podatki iz najbolj razvitih evropskih držav, na primer skandinavskih, kjer je področje e-knjig zelo razvito, kažejo, da e-knjige po obsegu še vedno ne dosegajo fizičnih,« svoje videnje konkurenčnosti ponudi koordinatorka.

Urša Likar Luzar za konec dodaja, da gre za novo obliko branja, s katero je lahko slednje konkurenčno internetu in brezsmiselnemu brskanju: »Elektronska knjiga je druga oblika branja, ki je dobrodošla v določenih okoliščinah. Naša ciljna skupina so vse generacije. Prednostno se usmerjamo na mlade, lovimo njihovo pozornost v želji, da jo usmerjamo v zaslone v smislu branja literarnih del in širjenja obzorij.«