Na seji se je sestal Upravni odbor Univerze v Mariboru v novi sestavi. Novoizvoljeni člani so se najprej seznanili s poročilom o izvedenih volitvah v UO UM ter z mandati članov.
Za predsednika Upravnega odbora je bil izvoljen prof. dr. Damijan Mumel, njegova namestnica pa je postala izr. prof. dr. Jerneja Prostor.
Prva seja novega Upravnega odbora
Rektor prof. dr. Zdravko Kačič je zbranim predstavil Poročilo o delu Upravnega odbora za mandatno obdobje 2021–2025.
V nadaljevanju so člani UO soglasno potrdili Spremembo in dopolnitev Akta o ustanovitvi Evro-Sredozemske univerze (EMUNI), ki je bila ustanovljena leta 2008, med ustanoviteljicami pa je tudi Univerza v Mariboru.
Potrdili so tudi terminski plan sej za tekoče študijsko leto. Naslednja redna seja bo potekala 8. maja 2025.
Upravni odbor, ki je najvišji organ upravljanja univerze, sestavlja devet članov: trije predstavniki ustanovitelja, štirje predstavniki univerze (od tega trije iz vrst visokošolskih delavcev in en predstavnik drugih delavcev), en predstavnik študentov ter en predstavnik delodajalcev.
Upravni odbor Univerze v Mariboru za naslednji mandat
Člani Upravnega odbora Univerze v Mariboru za štiriletni mandat, ki se prične z dnem konstitutivne seje, so:
prof. dr. Damijan Mumel
prof. dr. Denis Đonlagić
izr. prof. dr. Miran Lakota
Janko Omerzu
Miroslav Sarkičević
Aljaž Kovačič
izr. prof. dr. Jerneja Prostor
(imenovani s sklepom Vlade RS št. 01416-3/2023/12 z dne 28. 3. 2025)
Tatjana Vogrinec Burgar
(imenovana ob soglasju Vlade RS št. 01416-3/2023/12 z dne 28. 3. 2025)
Na velikonočni ponedeljek dopoldne nas je presenetila vest, da je ta svet zapustil sveti oče in voditelj Katoliške cerkve, papež Frančišek. Cerkev in svet čaka 15 dni dolgo obdobje, ki bo polno premišljevanja, molitve, žalovanja in tudi nekaj negotovosti. V tem času bo papež tudi pokopan, obdobje, ki mu pravimo tudi sede vacans (lat. prazen sedež) pa se bo sklenilo z izvolitvijo novega rimskega škofa.
Gotovo ste že slišali za konklave. Za mnoge je to še vedno prav filmski dogodek, zavit v skrivnosti, simboliko in bogato tradicijo. Danes bomo ta resen in dobro organiziran proces malce bolje spoznali, tako da vam proces izvolitve novega papeža ne bo preveč tuj, ko vas bodo mediji zasuli z novicami o tem.
Kaj pomeni konklave?
Izraz prihaja (kot si lahko predstavljate) iz latinščine. Cum clave v grobem prevodu namreč pomeni »pod ključem«. Še zdaleč pa to ni naključje. Kardinali, ki izbirajo novega papeža, se med konklavom dobesedno zaprejo v posebno stavbo. Nihče ne sme noter ali ven, dokler ne sprejmejo odločitve.
Morda se nam to zdi nekoliko kruto. Toda če pomislimo logično, ima zaklepanje kardinalov sploh danes zelo močno simbolično vlogo. Zagotoviti skušajo varovanje integritete volitev in da nihče ne vpliva na odločitev od zunaj. Konklave naj bi bil prostor tišine, molitve in razmisleka. Namenjen je temu, da se kardinali v miru odločijo, kdo bo vodil Katoliško cerkev.
Koga dajo pod ključ?
Danes je na svetu več kot 250 kardinalov iz 90 različnih držav. Nimajo pa vsi privilegija, da bi se udeležili tega posebnega rituala. Pri volitvah papeža lahko sodelujejo samo kardinali, ki so mlajši od 80 let. Teh je trenutno okoli 120.
V teoriji pa ni nujno, da je papež izvoljen zgolj iz vrst kardinalov. Načeloma je lahko izvoljen vsak krščen moški. Je pa res, da se kaj ni zgodilo že več stoletij. Vse zainteresirane moram zato opozoriti, da boste do Svetega sedeža lahko prišli samo po klasični poti.
Kako se konklave začne?
Najprej je treba v Vatikan spraviti vse kardinale z volilno pravico, kar običajno traja 15 do 20 dni. Kardinali se nato slovesno zberejo v Sikstinstki kapeli. Sledi kar nekoliko srhljiv trenutek, ko izrečejo besede extra omnes! (lat. vsi ven!). V Michelangelovi kapeli od tistega trenutka dalje lahko ostanejo samo še kardinali in izbrana peščica vatikanskih uradnikov ter zdravnikov, vrata pa se zaklenejo.
Kardinali se zaprejo v to čudovito kapelo. Foto: Marina113 iz iStock
Kardinali se zavežejo popolnemu molku in med volilnim procesom ne smejo imeti nikakršnega stika z zunanjim svetom. Vzamejo jim telefone, prav tako nimajo dostopa do časopisov in ostalih medijev. V času konklava kardinali bivajo v hotelu sv. Marte, kjer je papež Frančišek živel v času svojega pontifikata.
Skrivnostne volitve
Ko kardinale končno zberejo in zaprejo, se volitve lahko začnejo. Najprej je seveda na sporedu sveta maša, nato pa se začne glasovanje, ki poteka dokler novi papež ni izvoljen z dvotretjinsko večino.
Vsak dan so do štiri glasovanja, dve dopoldne in dve popoldne. Če ni izbran noben papež, zažgejo lističe z dodatkom posebne snovi, da se iz dimnika dvigne črn dim. Ta pomeni: še vedno ni novega papeža. Ko pa je izbran novi papež, zagori beli dim. Takrat svet dobi dolgo pričakovani odgovor.
Imamo papeža!
Ko eden izmed kardinalov dobi dovolj glasov, mu zastavijo vprašanje: »Ali sprejmeš izvolitev?« Če odgovori pritrdilno, si lahko izbere papeško ime. Tako smo, recimo, dobili Frančiška, ki si je izbral ime po svetem Frančišku Asiškem.
Nato ga oblečejo v belo papeško obleko in ga predstavijo ljudstvu. Na balkonu bazilike svetega Petra sledi znani trenutek, ko čez najslavnejši trg na svetu zadonijo besede: Habemus Papam!
Kdo bo novi Petrov naslednik?
Čeprav se konklave na prvi pogled morda zdi kot nekaj iz srednjega veka, ostaja pomemben tudi danes. Gre za kombinacijo vere, tradicije in odločanja. In vsakič, ko svet dobi novega papeža, je to zgodovinski trenutek. Nihče pa zares ne ve, kdo bo nasledil Frančiška in kako tesno bo sledil njegovi dokaj liberalni agendi.
Veliko pozornosti je usmerjene na kardinale iz Južne Amerike, Afrike in Azije. Ti deli sveta imajo največ novih vernikov, zato bi lahko prihodnji papež prišel prav od tam. Tudi Evropa ima še vedno močne kandidate, a mnogi si želijo papeža, ki bolje predstavlja globalno Cerkev.
Po mojem mnenju, bo Cerkev v naslednjem pontifikatu vodil eden izmed naslednjih kandidatov:
Kardinal Luis Antonio Tagle (Filipini) – karizmatičen, odprt in blizu Frančiškovi viziji Cerkve. Vodi pomembno vatikansko službo za misijone.
Kardinal Peter Turkson (Gana) – dolgoletni zagovornik pravičnosti, okoljske zaščite in svetovnega sodelovanja. Eden redkih Afričanov z visoko funkcijo v Vatikanu.
Kardinal Matteo Zuppi (Italija) – poznan po svojem socialnem delu in dialogu. Zelo priljubljen doma in v tujini.
Kardinal Pietro Parolin (Italija) – trenutni državni tajnik Vatikana. To pomeni, da je neke vrste vatikanski premier. Zelo izkušen diplomat, vpliven znotraj in zunaj Cerkve. Odlično pozna notranje delovanje Vatikana in ima veliko mednarodnih povezav.
Seveda pa je izbira papeža vedno nekoliko skrivnostna. Marsikdo, ki se znajde na seznamih favoritov, na koncu ni izbran. In obratno – nekateri, ki niso pogosto omenjeni, lahko presenetijo.
Tebi, dragi Frančišek, pa lep in zaslužen počitek v objemu Stvarnika!
Ta teden se dogaja veliko. Astrologija zadnjih dveh mesecev je bila milo rečeno porazna in ta teden ni izjema. Toda zdaj se bližamo koncu tega obdobja. Vsi zapleti enkrat dosežejo vrhunec.
V tem času se spopadamo z naraščajočimi bolečinami, spopadi ega in golo resničnostjo. Toda teden bo poln tudi bežnega spogledovanja, globokih pogovorov in jasnosti. V celoti vstopamo v to, kar sledi.
Vsak dan v tem tednu ima svojo prednost, a dva sta izstopajoča – 24., ko ljubezenske zgodbe najdejo svoje mesto in 26., ko se spopadi za moč in spirale tesnobe končajo v poslednji bitki. Ti konci se lahko zdijo kaotični in neurejeni, ampak morda je to bistvo. Ni še čistega povzetka. Pusti, da se vse odigra in razjasni, preden vse analiziraš.
Oven (21. marec – 19. april)
Če si se v teh dveh burnih mesecih česa naučil, je to, da ni vredno žrtvovati svojega notranjega miru. Začenjaš se zavedati, da si s prijatelji ne deliš več istih prioritet. Ta teden je vrtinec, ki za seboj pušča jasnost glede lastnih vrednot. Zaupanje se začne z vero vase.
Mantra tega tedna: “Vrednost”.
Bik (20. april – 20. maj)
Nisi nekdo, ki uživa v spremembah, a kljub temu so bile v zadnjih dveh mesecih le te stalnica. Zasledovanje lastnih sanj je imelo svojo ceno, a hkrati je bilo razsvetljujoče in srce parajoče. Ko se ta teden otreseš nekaj žalosti, se spomniš, kako močan si. Lahko se je skriti, vendar se ne izogibaj delitvi svoje zgodbe. Prijatelji, družina in sodelavci želijo biti priča temu, kar si preživel, in proslaviti tvoj uspeh.
Mantra tega tedna: “Priča.”
Dvojčka (21. maj – 20. junij)
Pomlad je bila do sedaj pravi vrtinec občutkov in ta teden se moraš soočiti z žalostjo, ki pride ob koncu enega poglavja in začetku naslednjega. Veliko si razmišljal o tem, kakšni bi morali biti tvoji naslednji koraki, in zdaj je čas, da se jim posvetiš. Pri tej odločitvi ne gre za zožitev tvojega fokusa, ampak za razširitev tvojih priložnosti. Naj te to potolaži, ko se za vedno oddaljiš od ene možnosti.
Mantra tega tedna: “Strinjanje.”
Rak (21. junij – 22. julij)
Zadnja dva meseca sta bila divja in kaotična. Težka za tvoje telo in še težja za tvoj duh. Toda končno vidiš vizijo. Sanje so bile izgubljene, vendar je bil pridobljen povsem nov občutek jasnosti. Naslednji korak zahteva veliko naložbo, tako finančno kot čustveno. Za kaj je vredno nekaj žrtvovati? Kako lahko izkoristiš vire, ki so ti že na voljo?
Mantra tega tedna: “Umirjeno.”
Lev (23. julij-22. avgust)
Zadnja dva meseca sta bila zate introspektivna in globoko frustrirajoča. Za to, kar želiš doseči, moraš prositi za pomoč, ne glede na to, če se ti to zdi ponižujoče. Res ni potrebno, da vse storiš sam. V enem od tvojih najbližjih odnosov si dosegel prelomni trenutek. Ne gre za to, da ne moreta ostati skupaj, vendar ne moreš nadaljevati brez velikih sprememb.
Mantra tega tedna: “Levitev.”
Devica (23. avgust – 23. september)
Divja vožnja marca in aprila je bila povezana s skupnostjo, partnerstvom in sodelovanjem. Nisi še tam, kjer bi želel biti, in na nekaterih frontah sploh ne pridobivaš zagona. Toda ta teden boš končno lahko sprejel tisto, kar je izven tvojega nadzora. V nadaljevanju bo potreben pravi kompromis. Dobra novica je – veliko bolj si samozavesten, glede tega, kdo je na tvoji strani in kdo ne.
Mantra tega tedna: “Potrdi.”
Tehtnica (23. september – 21. oktober)
Zadnja dva meseca sta bila zate vrtinec vzponov in padcev v odnosih. Po eni strani si bolj kot kdaj koli prej jasen glede svojih meja in tega, kaj vnašaš v katero koli povezavo. Po drugi strani pa si bil pogosto zelo osamljen. Če si se oddaljil od nekaterih odnosov, si sprostil prostor za nove in sveže povezave. Cilj je, da zdaj ostaneš zvest samemu sebi.
Mantra tega tedna: “Pripravljen.”
Škorpijon (22. oktober – 21. november)
Če si kaj odkril v vrtincu zadnjih dveh mesecev, je to, da gresta disciplina in užitek z roko v roki. Delo na nečem, kar imaš rad, ti je prineslo tolažbo, saj si se soočal z nenehnimi izzivi v osebnem in poklicnem življenju. Ta teden si na razpotju med tem, da ostaneš tam kjer si, ali tem, da narediš velik preskok. Kar imaš povedati morda ne bo všeč vsem, vendar to ni razlog, da tega ne bi delil z drugimi.
Mantra tega tedna: “Razglasi.”
Strelec (22. november – 21. december)
V zadnjih dveh mesecih si imel veliko časa za eksperimentiranje in igranje z idejami. Tvoje običajne rutine so se spremenile in s tem odkrivaš, kaj je resnično pomembno v tvojem življenju. Si presenečen, da so to tvoje prave prioritete? Če želiš intenzivno energijo tega tedna uporabiti za dobro, si obljubi, da se boš naučil nečesa novega. Morda boš svoje življenje usmeril v popolnoma novo smer.
Mantra tega tedna: “Manifestiraj.”
Kozorog (22. december – 19. januar)
Zadnja dva meseca sta bila zate frustrirajoča, kajti ne glede na to, kako želiš napredovati, se delo, ki ga je treba opraviti, začne doma. Kar cveti v tvojem življenju je bolj zate in manj za javnost. Ta teden bo pripeljal nenehni čustveni ali finančni boj za moč do vrhunca. Podpora, ki ti je bila obljubljena novembra, končno prihaja.
Mantra tega tedna: “Moč.”
Vodnar (20. januar – 18. februar)
Za teboj je nekaj burnih in čustvenih mesecev in celo ti si skozi vse to težko ostal miren in nepristranski. Delo je bilo neizprosno in veliko si razmišljal o svojem denarju in vrednotah. Vendar čutiš pritisk tudi v najbližjih odnosih. Ta teden boš našel pogum, da se boš oddaljil od obveznosti, ki ti ne služijo več.
Mantra tega tedna: “Samospoštovanje.”
Ribi (19. februar – 20. marec)
Pretekla dva meseca sta bila zate pravi vrtiljak čustev. Tako zelo si zrasel in bil tudi tako strog do sebe. Tvoji ustvarjalni sokovi tečejo in naproti ti prihajajo nove priložnosti. Vendar popolna vizija o tem, kaj sledi, še ni popolnoma jasna. Velika sprememba tvoje rutine bo še povečala tvoj zagon. Če še nisi pripravljen na velik skok, naredi le majhen korak.
Na Dnevih energetikov so podelili nagrade najboljšim v okviru razpisa za energetske nagrade.
Posebno priznanje za promocijski projekt na področju obnovljivih virov energije je prejela tudi Fakulteta za elektrotehniko. Za projekt Virtualna energetska skupnost, ki je nastal v sklopu evropskega projekta Aurora.
V okviru projekta so na strehi fakultete postavili nove sončne elektrarne, pri katerih so uporabili različne kombinacije fotonapetostnih modulov, razsmernikov, mikrorazsmernikov in optimizatorjev, nameščenih v različnih orientacijah.
Ključni nosilci projekta so bili dekan in vodja laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko prof. dr. Marko Topič, znanstveni sodelavec dr. Matevž Bokalič ter raziskovalec Matej Guštin.
Nove sončne elektrarne naj bi letno proizvedle približno 200 megavatnih ur električne energije, kar predstavlja več kot deset odstotkov letne porabe fakultete. S tem želijo zmanjšati svoj ogljični odtis in končno porabo energije, hkrati pa povečati ozaveščenost javnosti in posameznikov o podnebnih spremembah.
V času, ko je Charles Dickens pisal Davida Copperfielda, je napisal tudi Življenje našega gospoda. Rokopis, sicer napisan za njegove otroke, je bil izdan posthumno, kar 64 let po njegovi smrti. Na knjigi zdaj bežno temelji animirani film Kralj vseh kraljev, ki za seboj skriva zanimiv nastanek.
Animirani film o Jezusu
Neodvisna ameriška produkcija Angel Studios se je v zadnjih letih prebila v ospredje izdelkov v svetu velikih platen in malih ekranov, ki temeljijo na krščanski veri. Najbolj znani naslovi so brez dvoma filma Zvok svobode (Sound of Freedom) in Cabrini ter serija Izvoljeni (The Chosen), ki je najbližje bistvu te recenzije, saj predstavlja zgodbo o Jezusu iz Nazareta.
Režiser je južnokorejski pionir posebnih učinkov Seong-ho Jang. In čeprav gre za južnokorejsko produkcijo, so bili v nastajanje vpleteni tudi v Vietnamu in ZDA, kjer je bila izpeljana post-produkcija. In prav ameriški doprinos, na katerega gledamo zgolj z vidika glasov in igralske zasedbe, da filmu višjo raven prepričljivosti.
Kralj vseh kraljev je zgodba o Jezusu iz Nazareta Foto: on angel
Sicer se tudi s tem ustvarjalcem ne uspe povsem izogniti kritiki, da gre zgolj za hiter zaslužek s pomočjo risanke, ki temelji na veri in Jezusu. Glasove so v izvirniku posodili Kenneth Branagh, Uma Thurman, Mark Hamill, Pierce Brosnan, Forest Whitaker, Ben Kingsley, Jim Cummings in Oscar Isaac. Če mnogim animiranim filmom zadnjih let taka imena štejemo kot neizvirnost, je tu zasedba dejansko v pomoč.
»Moji ljubi otroci, zelo si želim, da bi vsaj malce poznali zgodovino Jezusa Kristusa. Kajti vsakdo bi Ga moral poznati. Nikoli ni živel nihče, ki bi bil tako dober, prijazen, nežen in sočuten do vseh ljudi, ki so grešili ali bili kakorkoli bolni ali nesrečni, kot je bil On.«
Ne kralj Artur, temveč kralj vseh kraljev
Zgodba sledi očetu Charlesu Dickensu, ki želi po uspešni predstavi Božične zgodbe svojemu sinu povedati zgodbo, ki jo je napisal za svoje otroke. Njegov sinček Walter namreč obožuje kralja Arturja in njegov Ekskalibur, a sam mu želi povedati zgodbo o kralju vseh kraljev. Tako nas zgodba popelje na popotovanje po življenju Jezusa in njegovi veri.
Animirani film si za svoj potek izbere težavno narativo, kjer skačemo od glavne zgodbe do tiste, kjer jo nekdo pripoveduje. Medtem ko mladi Walter spoznava Jezusa, gledalci ugotavljamo, kako dobro poznamo njegovo življenje. Srečamo Marijo in Jožefa, dojenčka in nato odraslega Jezusa, ki odide v Jeruzalem. In ko na eni strani zgodba predstavi precej odrasel vidik njegovega življenja, to s seboj prinese tudi precej mirnih obdobij filma, ki bi lahko povzročili nekaj dolgočasja pri najmlajših gledalcih. Skozi oči odraslega gledalca pa bo jasno, koliko preskokov uporabi film, da pove celotno zgodbo, pri tem pa izgubi določeno mero napetosti. Ni pa nujno, da bo tako.
Charles Dickens svojemu sinu pripoveduje zgodbo o Jezusu Foto: on angel
Določene elemente Jezusove zgodbe omili ali pa jih ne pokaže. Jezus je na križu, a ne vidimo žebljev in krvi, predhodno bičanje pa zamegljeno. Kljub temu je dobro sporočeno njegovo trpljenje in razlog zanj. A prav zaradi zapletenosti sporočila, ki ga mnogi najmlajši ne bodo zlahka razumeli, se pri tem zdi, da ustvarjalci niso povsem vedeli, kako sporočilo take magnitude prinesti bližje mlajši publiki. Ker gre za manjši studio, ki je pomočil prste v animirani svet, mu lahko oprostimo izbiro najbolj očitne zgodbe za prvi večji naslov. Če bi želeli nadaljevati v takem slogu, a z drugimi biblijskimi zgodbami, so na dobri poti. Ko najdejo še način, da bo film zanimiv tako za odrasle kot otroke, so našli zlato.
Kralj vseh kraljev je po dolgem premoru prvi animirani film z jasno versko tematiko, ki ga lahko vidimo v kinih. In čeprav mojstrstva Egiptovskega princa ne doseže, je v najboljšem primeru prisrčen film, ki mu priredba ene najbolj znanih zgodb ne dela usluge.
Škisova tržnica je največja študentska prireditev v Sloveniji, ki že 28. leto združuje mlade iz celotne države. Letošnji dogodek bo potekala 8. maja na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani kjer se bodo ponovno predstavili študentski klubi Slovenije.
Prireditev organizira Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS), ki združuje 51 študentskih klubov (in 7 pridruženih članov) iz lokalnih okolij po vsej Sloveniji. Škisovo tržnico organizira s pestrim programom, ki vključuje številne stojnice študentskih klubov, mednarodni otoček ter bogat glasbeni program. Popoldanski del bo zaznamovan z aktivnostmi na stojnicah, nagradnimi igrami in tekmovanji med klubi. Skupaj z organizacijo Študentski tolar pa zberemo 15.000 € sredstev za socialno ogrožene študente. Zvečer bodo obiskovalce zabavali številni glasbeni izvajalci na kar dveh odrih, glavnem in elektro odru.
Letošnja Škisova tržnica bo potekala pod sloganom “Odlepljena od pravil,” kar simbolizira svobodo in sproščenost. Organizatorji obljubljajo številna presenečenja, interaktivne vsebine in odlepljeno vzdušje za vse obiskovalce.
Vstopnice za dogodek so na voljo že od začetka marca preko spletnega mesta Entrio.si in na prodajnih mestih Entrio. Prvo leto si lahko študenti in dijaki privoščijo karto tudi po študentski ceni, prav tako pa je prvo leto na voljo tudi dvo nadstropni VIP prostor za vse, ki bi se radi izognili gneči in vrstam za šankom.
Škisova tržnica je več kot le dogodek; je praznik študentov, ki združuje različne kulture, klube in glasbo ter ustvarja nepozabne spomine. Vabljeni, da se nam pridružite 8. maja na Kardeljevi ploščadi in postanete del te edinstvene, odlepljene izkušnje.
Najbolj nedaven slovenski pravopis izpred štiriindvajsetih let SP 2001 za poševnico pravi, da je načeloma stično ločilo, ki se uporablja v petih različnih primerih. V treh izmed njih je poševnica stična:
Lahko nadomesti besedi ali ali oziroma:
Koper/Capodistria, Celovec/Klagenfurt
Sošolec/sošolka naj ti pomaga.
Rabi se za pomen »del enega in drugega«:
Šolsko leto 2018/19
Za pomen »ulomljeno, skozi, na« v primerih:
Št. 26-32/76; NUK, Ms 580/69
500 l/min
V ostalih dveh pa že deluje bolj kot tehnično ločilo in postane nestična:
Uporabljamo jo za zapisovanje verzov, kadar jih ne pišemo vsakega v svoji vrstici:
Nazadnje še, prijatlji, / kozarce zase vzdignimo, / ki smo zato se zbrat'li, / ker dobro v srcu mislimo.
In za pojav, ki ga bom citiral kar naravnost iz Slovenskega pravopisa, saj ga v živo še nisem videl:
Rabimo jo v jezikoslovju kot znamenje za mejo med deli besede (brez presledka), povedi ali slovarskega sestavka (s presledki); Če so deli različne stopnje, uporabljamo tudi dvojno poševnico: del/a-m proti Moral je živeti ne samo s telesom, // ampak tudi s fantazijo / in premišljevanjem.
Obstaja še ena zelo pogosta raba poševnice, ki je SP 2001 ne omenja, najdemo pa jo večinoma v pravnih besedilih. Kombinacija poševnice in vezaja raznih obrazcih tipa udeleženec/-ka, voznik/-ca.
Zapomnimo si, da se vezaja ne uporablja, kadar se obrazili ne medsebojno izključujeta. Torej udelženec/-ka vendar profesor/ica in še zdravnik/-ca vendar avtor/ica.
Taka raba poševnice je načeloma nezaželjena razen, če smo na tesnem s prostorom. Uporablja se v obrazcih in pravnem jeziku, za pogovorno ali celo leposlovno pisanje pa je neprimerna. Raje napišimo: Spoštovane in spoštovani.
Prihajajoče spremembe
Od 3. decembra 2019 Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ki deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, objavlja posodobljena pravopisna pravila in počasi ustvarja material za Slovenski pravopis 8.0, katerega datum izida je še neznan. Spremembe se bodo zgodile tudi pri rabi poševnice.
Poševnica bo lahko nestična
Večkrat omenjena sprememba na strani Jezikovne svetovalnice SRC SAZU je »uzakonitev« rabe nestične poševnice. Navajajo primere, v katerih bi bilo to bolj primerno, saj je stična poševnica moteča ali zavajajoča. Razložimo na primeru.
Nekdo sprašuje: Zanima me, ali je zapis v ocenjevalnem centru/fazi dopusten, če se pridevnik ocenjevalni nanaša tudi na fazo. Bi bilo treba ocenjevalni ponoviti, torej zapisati: v ocenjevalnem centru/ocenjevalni fazi?
Odgovor Svetovalnice se glasi, da »ocenjevalnega« ni treba ponavljati. Razumljivo je, da poševnica ločuje besedi »center« in »faza«, na kateri se »ocenjevalno« navezuje.
Po drugi strani pa najdemo zapis za kraj Ovčja vas/Valbruna. Po logiki prejšnjega primera govorimo o kraju Ovčja vas ali kraju Ovčja Valbruna, vendar to ne drži. V tej situaciji bi nestična poševnica jasneje razločila pomen.
Sodelavci pri novem Pravopisu si prizadevajo uveljaviti nestično poševnico še pri navajanju v podpisu na poslovni vizitki. Torej: Direktor prodajnega sektorja / Sales Director.
Velika začetnica in poševnica na začetku stavka
Pri uporabi poševnice kot nadomestilo za ali in oziroma, ki stoji na začetku stavka, se tudi znajdemo v dilemi. Ali se tudi druga beseda začne z veliko začetnico? Odgovor je ne. Po besedah Jezikovne svetovalnice: Če med začetnima besedama povedi uporabimo poševnico, ki je v skladenjski rabi, potem velika začetnica besede za poševnico ni upravičena: Uspeh ali neuspeh slovenskih nogometašev.
In še: Sošolec/sošolka naj ti pomaga. Pomlad/poletje 2025. Na/pri Bavarskem dvoru.
V redkejših primerih, ko poševnica ni v skladenjski rabi, pa obe besedi zapišemo kot samostojni.
Po vnosu podatkov pritisnite: Zavrzi/Shrani
Se želite izogniti pogostim slovničnim napakam? Povprečen Slovenec jih naredi kar 10 na stran besedila – ni razloga, da bi bili med njimi tudi vi! Spletna lektorica Amebis Besana je prilagojena za enega najtežjih jezikov na svetu, našega. V spletni verziji ti bo hitro popravila napake, pokazala celo, kje manjkajo vejice in pomagala s skloni. Njena dodatna funkcija je še pregibanje vseh tistih težkih besed, kot so drva ali gospa.
Plačljiva verzija, ki si jo naložimo na računalnik pa ponuja vse to in še več. Za vse resne pisce, ki si zaslužijo kvalitetno in hitro lekturo, tu čaka Amebis Besana. Najdi prave besede z Besano, piši bolje.
Papež Frančišek je bil prvi Južnoameričan na vrhovnem sedežu Cerkve, svoje mesto pa je zasedal kar dvanajst let. Koliko časa pa so trajali najdaljši pontifikati?
Papeži z najdaljšim obdobjem vladanja
Papež Urban VIII. je bil italijanski duhovnik Maffeo Barberini, ki je vladal med letom 1623 in 1644. Izvoljen je bil pri 55 letih, svojemu poslanstvu pa je bil predan do mere, da je določil štirideseturno češčenje pred Najsvetejšim. Nakopal si je tudi veliko število nasprotnikov, čas njegove vladavine pa ni bil najlažji, saj so Evropo pestile Tridesetletne vojne.
Papež Leon I. je vladal med letoma 390 in 461. Bil je 45. papež po vrsti, pomen papeštva pa je poudarjal kot Petrovega naslednika in Kristusovega namestnika. Tudi njegovo obdobje je bilo polno vojnih obdobij, med katerimi je v ospredju stik z bičem božjim, Atilo, nasprotnikom Rimljanov.
Le deset mesecev dlje je kot papež obstal Silvester I., ki je vladal med letoma 314 in 335.
Papež Aleksander III. oziroma Rolando Bandinelli (papež od 1159 do 1181 ) je bil toskanski menih, ki mu pripisujemo slavne besede: »Od koga pač ima vladar vladarstvo, če ne od gospoda papeža?« Te so bile izrečene v soočenju s Friderikom Barbarosso, nemškim kraljem in cesarjem Svetega rimskega cesarstva. Tako so pri Aleksandrovi izvolitvi in njegovem papeštvu potekali prostesti in nestrinjanja z njegovo izvolitvijo. V njegovem času so bili izvoljeni tudi štirje protipapeži, v sporu pa je bil tudi z angleškim kraljem Henrikom drugim. Za Slovenijo je pomemben zaradi navodila, da se v Žičah naselijo kartuzijani, vzpostavil je koprsko škofijo in druge odreke.
Papež Pij VII. je vladal med letoma 1800 in 1823. Italijanski duhovnik, škof in kardinal je bil izvoljen na polno leto, njegovo papeštvo pa je zapisalo tudi obdobje Napoelona in vseh pridruženih trenutkov. V njegovem času se je pomembno okrepila Katoliška Cerkev v Združenih državah Amerike, kjer je ustanovil več novih škofij. Bil je nasprotnik suženjstva, v njegovem času pa je bil izdan prvi odlok o obveznem cepljenju proti črnim kozam.
Papež Hadrijan I. je bil izvoljen leta 1772 in vladal do božičnega dne leta 795. Vladal je 23 let, 10 mescev in 17 dni. V času svoje smrti je bil njegov pontifikat najdaljši za apostolom Petrom. Bil je eden najbolj spoštovanih papežev v zgodovini. Tudi Karel Veliki ga je imenoval za »očeta«.
Med letoma 1775 in 1799 je vladal Papež Pij VI., ki je podobno kot njegov naslednik padel v obdobje razvestljentsva, Napoleona in Marije Terezije. Na razsvetljenstvo je gledal kot na znak nasprotovanja družbenemu redu in kot zaroto proti Cerkvi. Podpiral je razvoj katoliške cerkve v ZDA, razširil je Vatinske muzeje in dodal novo zakristijo Baziliki svetega Petra.
Le štirje papeži so vladali več kot četrt stoletja
Papež Leon XIII. je vladal 25 let, 5 mesecev in en dan. Čeprav so od njega pričakovali kratek pontifikat, je trajal dolgo in svoj čas kazal neverjetno vzdržljivost. Papež je imel za najpomembnejšo nalogo približevanje krščanstva sodobnim tokovom, vendar brez odstopanja od temeljnih krščanskih načel. Zanimivost je zagotovo ta, da je bil prvi papež, ki je bil rojen v 19. stoletju in prvi, ki je umrl v 20. stoletju. Bil je najstarejši papež v zgodovini, saj je ob smrti štel častitljivih 93 let.
Papež Janez Pavel II. je zagotovo eden najbolj znanih papežev v zgodovini, saj je Vatikan in Cerkev vodil v času medijske in internetne revolucije. Po 455 letih je bil prvi neitalijanski papež in prvi papež slovanskega porekla. Rojen na Poljskem kot Karol Jozef Wojtyla je bil za papeža izvoljen leta 1978. Po Piju petem je bil prvi papež, ki je obiskal Slovenijo in to storil kar štirikrat, nazadnje na beatifikaciji Antona Martina Slomška.
Drugi najdaljši pontifikat je imel Papež Pij IX., ki je Cerkev predstavljal med letoma 1846 in 1878. Z izjemo apostola Petra je papež z najdaljšim obdobjem vladanja. To je neverjetnih 31 let, 7 mesecev in 23 dni. Italijani so menili, da bo papež v Papeški državi ne le zajamčil državljanske svoboščine, ampak da bo vodilna osebnost pri zedinjenju Italije. Ko je zasedel sedež je bil star 54 let, z dovolj moči, da bi reševal vprašanje Cerkve in vere, a se je po desetletjih bojev in reform to končalo s koncem Papeške države. V času njegovega vladanja je razglašena verska dogma o Marijinem brezmadežnem spočetju. Vsebina te izjave pravi, da Marija niti en sam trenutek svojega obstajanja ni bila pod gospostvom greha, da jo je Kristusovo vnaprejšnje odrešenje kot edino izmed ljudi odtegnilo postavi izvirnega greha. Sklical je prvi vatikanski koncil. Čeprav je ta koncil najbolj znan po razglasitvi dogme o papeževi nezmotljivosti, pa ni nič manj pomemben zaradi dokumenta o katoliški veri, s katerim je jasno razložil katoliško vero in mišljenje na temelju razodetja.
Sveti Peter, Jezusov apostol, je papež z najdaljšim obdobjem vladanja. V upodobitvah ga prepoznamo po dveh atributih – v eni roki ima ključe (s katerimi »odpira nebeška vrata«), v drugi pa knjigo. 34 let papeštva je še danes nepresežen mejnik.
Kaliningrad je rusko obmorsko mesto, ki se nahaja med Poljsko in Litvo, a je geografsko popolnoma izolirano od preostalega dela Rusije. Ker nima neposredne meje z drugimi deli države, lahko v mestu zaznamo edinstveno politično in kulturno dimenzijo.
Nekdaj znan kot Königsberg, glavno mesto Prusije, je po drugi svetovni vojni postal del Sovjetske zveze in kasneje Rusije, čeprav je ohranil svojo evropsko identiteto.
Danes Kaliningrad predstavlja pomembno povezavo med vzhodno in zahodno Evropo, a njegova izolacija pomeni, da je v številnih pogledih drugačen od preostale Rusije – tako v smislu zgodovine, kulture kot tudi vsakodnevnega življenja.
Kako do tja in organizacija poti
Za popotnike, ki iščejo ugodne možnosti za dostop do Kaliningrada, je priporočljivo najprej priti v Gdansk, ki je od Kaliningrada oddaljen le nekaj ur vožnje. Gdansko letališče je dobro povezano z večino bližnjih italijanskih mest, kot so Benetke, Trst in Treviso. Leti iz Italije so pogosto poceni, a moramo vedeti, da je prihranek na letalskih kartah lahko nekoliko izničen z dodatnimi stroški, ki jih prinese viza (približno 50 EUR). Povratne letalske karte za Gdansk lahko sicer najdete že od 70 evrov naprej, vendar bodite pozorni na dodatke za prtljago.
Ko ste v Gdansku, se lahko odločite za udoben avtobusni prevoz do Kaliningrada, ki traja okoli 4-5 ur. Vozovnice je najbolje kupiti vnaprej preko interneta, kar vam omogoči, da izberete najcenejšo možnost in zagotovite sedež v času, ki vam ustreza. Cene avtobusnih vozovnic so približno 40 EUR v eno smer.
V vsakem primeru je pot naporna, saj moramo (če letimo iz Italije) prestopiti 3 državne meje.
Ruska viza in prehajanje meje
Pred potovanjem v Kaliningrad morate nujno pridobiti rusko vizo. Postopek za pridobitev vize je dokaj enostaven, saj jo lahko uredite preko uradne spletne strani ruskega konzularnega servisa. Odobrena ali zavrnjena bo v štirih delovnih dneh. Vendar pa so pristojbine za vizo lahko precej visoke, približno 50–70 EUR, odvisno od vrste vize in hitrost obdelave. Še zmeraj pa je to veliko ceneje kot pred leti, ko vize še niso bile digitalne. Poudarimo lahko še to, da je za vlogo potrebno potni list.
Pri prečkanju ruske meje bodite pripravljeni na dolgotrajen postopek preverjanja, saj so varnostni postopki zelo strogi. Včasih lahko vse skupaj traja tudi več kot 3 ure. Zanimivost: v redkih primerih lahko obmejni uradniki zahtevajo, da vam pregledajo mobilni telefon in druge elektronske naprave, kar je precej nenavadno za popotnike iz Evropske unije.
Telefon in internet v Kaliningradu
Ko vstopite v Kaliningrad, se hitro pokaže ena od prvih nevšečnosti: vaša evropska SIM kartica tam ne deluje. Za dostop do mobilnega interneta in klicev si boste morali priskrbeti rusko telefonsko številko, kar pa ni povsem enostavno. Nakup SIM kartice običajno zahteva predložitev osebnih dokumentov, postopek pa poteka v ruščini, saj zaposleni pogosto ne govorijo angleško.
Še več – brez ruske številke boste ostali tudi brez javnega Wi-Fi, saj je za prijavo vanj potreben SMS s potrditveno kodo.
Če v mesto prispete pozno, ko so trgovine z mobilno opremo že zaprte, vas to lahko pusti brez kakršnekoli povezave. Da boste v takih situacijah lažje shajali, priporočamo, da si pred potovanjem prenesete Google Translate in shranite jezikovne pakete za ruščino in angleščino – aplikacija vam bo pomagala pri osnovni komunikaciji tudi brez interneta.
Premikanje po mestu in nastanitev
Ko boste rešili birokratske postopke, boste pripravljeni na raziskovanje mesta. Za prevoze po Kaliningradu je priporočljivo uporabiti aplikacijo Yandex Go, ruski ekvivalent Uberju. Z njo lahko hitro najdete poceni taksi in se udobno premikate po mestu. Za nastanitev pa lahko uporabite spletno stran Sutochno.ru, ki je priljubljena med domačini in turisti, saj ponuja širok spekter možnosti – od zasebnih sob in apartmajev do hotelov. Cene nastanitev so precej dostopne, vendar morate biti pripravljeni, da boste v bolj turističnih območjih našli višje cene, predvsem za hotele premium razreda, kot je Hotel Kaliningrad.
Cene in življenjski stroški v Kaliningradu
Čeprav so cene v Kaliningradu nižje kot v mnogih evropskih mestih, še posebej v primerjavi z Ljubljano, to ni nujno razlog za veselje. V nekaterih primerih so cene presenetljivo visoke, če upoštevamo ruske plače in lokalno gospodarstvo.
Na primer, kosilo v povprečni gostilni vas bo stalo približno 800 rubljev (9 EUR), kar ni nujno poceni, glede na to, da je povprečna mesečna plača v Kaliningradu okoli 30.000 rubljev (350 EUR). Seveda so na voljo tudi poceni možnosti, kot je hitra hrana, ki stane približno 250-400 rubljev (3-5 EUR), vendar so restavracije veliko boljša izbira.
Tudi nakupovanje v trgovinah ni najcenejše. Mlečni izdelki, kruh, meso in zelenjava so dostopni, vendar cene niso toliko nižje od tistih v drugih evropskih državah. Mnogi obiskovalci pričakujejo bistveno nižje cene, vendar v resnici Kaliningrad, čeprav ni najdražje rusko mesto, nikakor ni najbolj ugoden kraj za nakupovanje, predvsem zaradi dvigovanja cen v turističnih območjih.
Zlate kupole in tišina: Pravoslavne cerkve v mestu
V Kaliningradu boste našli tudi nekaj zanimivih pravoslavnih cerkva, ki dajejo mestu poseben duhovni in arhitekturni pečat. Najbolj impresivna med njimi je Katedrala Kristusovega vstajenja (Храм Христа Спасителя), ki stoji na glavnem trgu Ploschad Pobedy in s svojimi zlatimi kupolami že na daleč pritegne pogled. Zanimiva je tudi Cerkev svetega Aleksandra Nevskega, ki stoji nekoliko izven središča in ponuja bolj lokalno izkušnjo verskega življenja v Rusiji. Vse cerkve so odprte za obiskovalce, a ne pozabite na spoštljivo obnašanje in primerna oblačila, saj gre za aktivne verske objekte.
Mesto z dušo
Kaliningrad morda ni tako urejen in spoliran kot številna večja evropska mesta, vendar ima svojo edinstveno rusko dušo, ki popotnikom ponuja posebn čar. Najbolj znana znamenitost v mestu je Kantov otok.
Današnji Kaliningrad je namreč mesto, kjer je bil rojen filozof Immanuel Kant. Na otoku si lahko ogledate njegov muzej, kjer je tudi pokopan, nato pa si privoščite sprehod po urejenih poteh. Mesto ponuja tudi številne muzeje in galerije, vendar morate biti pripravljeni, da so ti pogosto nekoliko slabše vzdrževani kot v drugih evropskih državah. Vseeno pa je to mesto, ki ga raziskujejo tisti, ki so zainteresirani za odkrivanje ne samo turističnih, ampak tudi bolj skritih, pristnih kotičkov.
Kaliningrad ponuja drugačno izkušnjo – je mestni miks ruskih in evropskih vplivov, ki bo popotnikom omogočil vpogled v preteklost, prihodnost in vse tisto, kar je med tem. Vse te detajle pa boste odkrili le, če se boste odpravili izven uveljavljenih poti in raziskovali mesto na svoj način.
Ob uvodo v spomladansko knjižno uverturo smo se pogovarjali z Matejo Arnež, urednico knjižnih izdaj pri založbi Beletrina. Izpostavila je nekaj knjižnih naslovov, ki jih ne smete izpustiti iz seznama knjižnih vrhuncev leta 2025.
Pomlad bo prinesla številne sveže knjižne naslove
Kot je dejala Mateja Arnež, urednica knjižnih izdaj pri Beletrini, se v letu 2025 veselijo številnih novih romanov domačih avtorjev, med drugim: nadaljevanja Karantene Alojza Ihana z naslovom Pozabi!, ki se ukvarja s fenomenom človeškega spominjanja; družinske sage, Ko jagenjčki obmolknejo Irene Svetek, ki skozi usode treh likov – babice, hčere in vnukinje – raziskuje vprašanja preživetja, identitete in generacijskega prenosa travm; novega romana Aleša ŠtegraOgenj, ki črpa iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, kasnejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj; romana Učne ure Eve K. pisateljice Tine Vrščaj, ki je nekakšna »črna knjiga« o šoli, v njej pa v vlogi učiteljice biologije nastopa Eva Krhlikar, ki jo bralci že poznajo iz avtoričinega nagrajenega romana Na Klancu; ter Gala Samorastnika – biografskega romana o Prežihovem Vorancu izpod peresa Toneta Partljiča.
Irena Svetek se po uspešni trilogiji psiholoških kriminalk predstavlja z novim romanom, družinsko sago, Ko jagenjčki obmolknejo. Leta 2021 je izdala Rdečo kapico, prvo v seriji psiholoških kriminalk, ki je postala uspešnica, po njej je napisala tudi scenarij za televizijsko serijo. Drugi roman iz serije je Beli volk (2022) in ga prav tako pričakujemo na malih zaslonih. Črni princ (2023) v velikem slogu zaključuje trilogijo. Foto: on Beletrina
Prihajata biografiji Petra Lovšina in Nikole Jokića
Izpostavila je tudi, da bodo med biografijami, ki bodo leta 2025 izšle v zbirki Žametna Beletrina, bralce zagotovo navdušile Ostani z nami – biografija misijonarja Pedra Opeke, ki jo je v navdihujočo pripoved ujela Anja Kovačič; udarna in slikovno bogata biografija prvega slovenskega pankerja Perota Lovšina, ki bo izšla hkrati z novim albumom tega legendarnega glasbenika, napisal pa jo je Dušan Čater; pozno spomladi bo izšla tudi ena od najbolj pričakovanih igralskih biografij – Sonny Boy o navdihujočem življenju legendarnega Ala Pacina.
Sledila ji bo še prva biografija košarkarskega superzvezdnika Nikole JokićaNikar tako resno izpod peresa Mika Singerja.
Humanisti se bodo spomladi razveselili knjige Liberalizem in njegove tegobe priznanega misleca Francisa Fukuyame, ki v njej proučuje izzive, s katerimi se liberalizem sooča tako na politični desnici kot na levici, ter Dinamike nezavednega, novega dela enega najpomembnejših psihologov 20. stoletja, C. G. Junga.
Prihaja tudi udarna in slikovno bogata biografija prvega slovenskega pankerja Perota Lovšina, ki bo izšla hkrati z novim albumom tega legendarnega glasbenika, napisal pa jo je Dušan Čater. Foto: on Beletrina
Zgodovinske novosti
»Med posebnimi izdajami je treba omeniti še knjigo Rimski Cesar. Vladati antičnemu rimskemu svetu, v katerem Mary Beard, zaslužna profesorica za klasične študije Univerze v Cambridgeu in urednica pri Times Supplement za antično literaturo, raziskuje dejstva in izmišljotine o vladarjih starega Rima ter Srečanja s Stalinom, v kateri politik, pisatelj in prevajalec Milovan Đilas, ki je ob koncu 2. svetovne vojne veljal za najverjetnejšega Titovega naslednika, razkriva blišč dekadentnega življenja sovjetskega vrha in Stalinovo željo, da bi podjarmil svet,« je povedala Mateja Arnež.
V zadnjem četrtletju leta 2025, tako kakor običajno prihaja nov, VI. letnik Klasične Beletrine, ki bo, kot je dejala, vključeval nov, celoten prevod kratkoprozne zbirke Groteske in arabeske E. A. Poeja, ki raziskuje temne plati človeške narave, Zolajev Plen, ki mojstrsko upodobi družbeni in moralni propad v času intenzivnih sprememb,Samoto(Victor Catala), eno temeljnih del katalonske književnosti, ki še danes odpira razpravo o položaju žensk v družbi, roman italijanske pisateljice Grazie Deledde Elias Portolu, ki skozi zgodbo na smrt zaljubljenega mladeniča obravnava zelo kompleksne družbene teme ter nov prevod temeljnega dela o zgodovini Balkana –Most na Drini Iva Andrića.
Katerih ne smeš izpustiti?
Pripravili smo izbor desetih knjižnih naslovov, ki jih po izboru našega uredništva ne smeš spregledati!
Irena Svetek: Ko jagenjčki obmolknejo
Ko jagenjčki obmolknejo, je novi roman Irene Svetek, v katerem raziskuje zgodbo lastne družine, ki skozi preplet resničnih in fiktivnih dogodkov razkriva usode treh generacij žensk. Začenja se leta 1916 na Gorenjskem, kjer plaz nad Vršičem predstavlja prelomno točko v življenju protagonistov, nato pa nas pripoved popelje v Vršac, kjer se v času vojn, političnih preobratov in družbenih sprememb odvija ljubezenska zgodba, ki bo zaznamovala prihodnje rodove. Gre za družinsko sago, ki skozi usode treh likov, babice, hčere in vnukinje, raziskuje vprašanja preživetja, identitete in generacijskega prenosa travm, prav tako pa v ospredje postavlja moč ljubezni in družinskih vezi.
»Popa Lupu je bila odlična ljubimka, bila je strastna in glasna, in to je Josefu Garaju pasalo.«
Tina Vrščaj: Učne ure Eve K.
Na svetlo prihajajo Učne ure Eve K., nekakšna »črna knjiga« o šoli izpod peresa Tine Vrščaj. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestecu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji dobi službo kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Časić. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha proč od njegovega bistva. To se pozna otrokom. Odnos med učiteljico in učenci je zapleten.
Avtorica slika najrazličnejše situacije, ki vznikajo v učilnici, na šolskem hodniku in v zbornici ter proučuje vzvode (ne)moči. Zraven spleta širši kontekst, v katerem odraščajo današnji otroci. Če se podate na učne ure z Evo, zagovornico nenasilja, boste spoznali, kakšno je vzdušje v 8. K. Šolski prostor ni le kraj za tiste, ki morajo guliti klopi. Pametna interaktivna tabla, pribita čez zeleno, je stvar celotne družbe. Mar ni učilnica v tekmi s časom postala nekakšen inkubator, v katerem se na otrocih izvajajo poskusi za prihodnost?
»Ta prekleti čas je scvrl v ognju škatlo s triki.«
Mojca Kumerdej: V očesu odblesk
Na prelomu 19. in 20. stoletja se v ležerni letoviščarski atmosferi ob jezeru srečujejo različne družbene ideje in utopije, koncepti telesa in zdravja, tesnoba pred industrijskim in tehnološkim napredkom, obenem pa se polaga parket rasističnim in šovinističnim idejam, ki ga bodo ideologi zbrusili v novem stoletju. Mlada gostja nenavadnega hotela je ob prihodu zdolgočaseno anemična in pasivna, ob stiku z letoviščarji in domačini pa postopoma doživi temeljito preobrazbo.
Dobro stoletje kasneje se v zdaj razpadajočem hotelu po spletu okoliščin znajde ženska srednjih let, ki s potvarjanjem spominov in oklepanjem fantazem utajuje razkroj svoje realnosti in identitete. Med sprevračanjem realističnega dogajanja v fantastiko se protagonistka sooča z vozlišči lastne in kolektivne preteklosti ter možnimi scenariji prihodnosti, njen svet se spodvija v vzporedne svetove in časovnosti, vzročno-posledično logiko spodnašajo paradoksi. Rdeča nit romana so vprašanja svobode, nasilja, ustvarjalnosti, želje in užitka ter strategije preživetja v svetu, ki je pahnjen s tečajev.
»Lote je že dolgo odhajala,
verjetno še pred prihodom
ob jezero, morda je odhajala
vse od otroštva, morda nikoli
ni bila prav zares tu in se je
tako oklenila nečesa, kar bi
jo zanesljivo vrnilo tja, od
koder je bila iztrgana.«
Mojca Kumerdej (1964) je slovenska pisateljica, filozofinja in kritičarka, ki je diplomirala iz filozofije in socialne kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2017 je za roman Kronosova žetev prejela nagrado Prešernovega sklada in kritiško sito. Foto: on Beletrina
C.G. Jung: Dinamika nezavednega
Zvezek z naslovom Dinamika nezavednega vsebuje sestavke iz Jungove knjige O psihični energetiki in bistvu sanj in druga njegova dela, ki se ukvarjajo z enako tematiko, tako da nam v bistvu ponuja nekakšen povzetek teoretskih temeljev analitične psihologije iz obdobja, ko se je Jung oddaljeval od Freudovega učenja in začenjal ubirati svojo lastno pot. Jung pri tem seveda formulira rezultate svojih lastnih raziskovanj in novih spoznanj. Razvoj samostojnih in jasnih konceptov sam po sebi ni bil sklenjen sistem ukvarjanja z različnimi psihološkimi usmeritvami in teorijami, saj so njegova spoznanja čedalje bolj segala preko meja vsega, kar je prikazovala dotedanja psihologija, tako da so svoj pravcati vrhunec dosegla z revolucionarnim spisom o sinhroniteti kot načelu nevzročnih povezav, ki predstavlja zaključno poglavje tega Jungovega zvezka.
S svojim delom z naslovom Transcendentna funkcija je v raziskovanje vključeval načela s področja psihičnih empiričnih dejstev, kar predstavlja izhodišče njegovega raziskovanja problematike tako imenovane »aktivne imaginacije«, ki je izrednega pomena za posameznikov psihološki razvoj in njegovo psihološko dozorevanje. Ta zvezek torej ponuja podroben prikaz razvoja in teoretskega oblikovanja Jungovih na empiričen način pridobljenih konceptov s področja analitične psihologije.
»Polnost življenja zahteva več
kot zgolj jaz; potrebuje duha,
se pravi, neodvisni in nadrejeni
kompleks, ki lahko očitno edini
v žive pojave prikliče vse tiste
duševne možnosti, ki jih zavest
jaza ne more dosegati.«
Andrej Stare: Minister Gregor pa nič
Težko pričakovani življenjepis gotovo najbolj prepoznavnega televizijskega športnega reporterja, ki se je marca 2024 po ekipni tekmi skakalcev v Planici upokojil, letos septembra pa bo praznoval svoj 70. rojstni dan. Njegov klub oboževalcev šteje več kot 30.000 članov. Čeprav je šel njegov slog poročanja kdaj komu tudi močno v nos ali pa ravno zato, je ves čas užival močno podporo širše zainteresirane javnosti, saj ima ogromno znanja s področij športne zgodovine in medicine.
Avtobiografija ga ne predstavi samo kot športnega navdušenca in novinarja, temveč tudi kot zdravnika, saj je vse življenje združeval obe karieri in prepotoval več kot pol sveta. V knjigi legendarni Stare odkrito spregovori tudi o svoji družini – prednikih, materi in sestri, s katerima si je bil zelo blizu, odtujenem očetu, s katerim razen v sinovih redkih slikarskih poskusih nikoli nista našla skupnega jezika, svoji muzi in zakonskem brodolomu ter sinu Urbanu, ki se je v mlajših kategorijah uveljavil na dirkaških stezah. Krpan mu bo ob branju marsikdaj navdušeno zaploskal, Brdavs pogledal v tla … Minister Gregor pa nič.
»Televizija me je tako prevzela, začutil sem nekaj, česar ne znam opisati, morda klic resnice, klic notranjosti, ki mi je kričal: ‚To je zate, to si ti! Vztrajaj!‘ Temu notranjemu glasu se nisem mogel upreti.«
Andrej Stare se dokončno poslavlja iz komentatorskega mesta
Vesna Milek: Kleopatra: Novi svet
Če se Vesna Milek v prvem delu Kleopatre posveča razburkanemu razmerju s Cezarjem in se ta del tudi konča z njegovo smrtjo, je osrednji moški junak drugega dela tega modernega biografskega romana slavni rimski politik in general Mark Antonij, s katerim je Kleopatra »napisala« morda eno največjih ljubezenskih zgodb vseh časov. Čeprav v njej ne manjka s strastjo, včasih celo pohujšljivostjo prežetih prizorov, je avtoričin fokus v romanu Kleopatra: Novi svet vendarle (tudi) drugje; v globokem razkolu med Vzhodom in Zahodom, ki se iz vladavine zadnje ptolemajske kraljice vleče vse do današnjih dni.
Kakor smo vajeni že iz prvega dela, se roman pri tem osredotoča predvsem na Kleopatrina notranja občutja, poseben čar že tako hipnotičnemu pisanju pa dajejo »sprehodi« v sodobni čas, ki so polni lucidnih uvidov, pa naj ti obravnavajo družbenopolitično dogajanje nekoč ali danes. Obvezno branje za vse ljubitelje zgodovine, velikih osebnosti in odličnih ljubezenskih zgodb!
»V nočeh opoja in užitka sva postajala vse bolj opolzka, uživala sem v besedah, ki jih nihče nikoli ni izrekel kraljici in ki jih ne bom zapisala.«
Dušan Čater: Roker: Na poti s Perotom Lovšinom
Dušan Čater v knjigi Roker popisuje druženje s frontmanom legendarnih Pankrtov in glasbenikom, za katerim je tudi uspešna samostojna kariera, ki traja že več kot 30 let. Peter Lovšin je avtor mnogih uspešnic, ki nas razveseljujejo z radia, pa tudi tistih, ki se jim komercialne radijske postaje raje izognejo. Kljub temu da je njegova družbena angažiranost, ali bolje rečeno, kritičnost, večkrat neposredno okrcala politično gardo, ki se je v času njegovega ustvarjanja večkrat zamenjala, cilji tistih na vrhu pa so, ne glede na politično usmerjenost, nekako vseskozi ostali isti, je bil deležen kar nekaj nagrad in priznanj, od tiste 7. sekretarjev SKOJ-a leta 1980 pa do nagrade mesta Ljubljana in državnega odlikovanja za Pankrte.
A Pero, kot ga kliče večina oboževalcev, ostaja zvest samemu sebi. Tako v knjigi z njim potujemo na koncerte, na snemanje novega albuma in videospotov, na predavanja in razne zabave v prostoru nekdanje skupne države, vmes pa bralec dobi vpogled v njegove ljubezni, v njegovo mladost, v čas, ko so se na Kodeljevem rodili Pankrti, prvi pank bend pri nas, prav tako pa se bo lahko seznanil z mnenjem, ki ga ima legendarni Pero o današnjem precej čudnem svetu. Skratka, cel rokenrol. Knjiga, opremljena s številnimi črno-belimi fotografijami, bo izšla hkrati z novim albumom Za 100 let naprej, z njima bo legendarni slovenski glasbenik obeležil svojo sedemdesetletnico.
»Nobene alternative ni več. Nobenega uporništva. Cukrarna, recimo, se zdi še najbolj podobna predsobi kakšnega vladnega kabineta …«
Peter Lovšin & Prismojeni profesorji bluesa - Na dobri poti (Official video)
Beatrice Salvioni: Prekleta
Ko je Beatrice Salvioni leta 2022 izdala svoj literarni prvenec in ga naslovila Prekleta, si niti v sanjah ni predstavljala takšnega odziva domače in tuje javnosti. Knjiga je namreč skoraj čez noč postala prodajna uspešnica, kritiki so govorili o »novi italijanski literarni senzaciji«, roman pa so doslej prevedli že v več kot 35 jezikov.
Monza, marec 1936: na obrežju reke Lambro pretreseni, napol slečeni dekleti poskušata skriti truplo moškega, ki ima na prsih značko s fašističnim snopom in trobojnico. Francesca v prvi osebi pripoveduje zgodbo, ki ju je pripeljala do tega trenutka.
»Klicali so jo Prekleta in
nihče je ni maral.
Izgovarjanje njenega imena
je prinašalo smolo. Bila je
čarovnica, ena izmed tistih,
ki te zaznamujejo z dihom
smrti. V sebi je imela hudiča.«
Al Pacino: Sonny Boy
Al Pacino, eden najbolj priljubljenih igralcev, ki ga tako kritiki kot gledalci redno uvrščajo na vrh lestvice najboljših, je pri štiriinosemdesetih izdal svojo avtobiografijo Sonny Boy. Gre za knjigo, ki je nastajala več let, v njej pa slavni igralec opiše svojo pot od otroštva pa vse do danes. Pacino, ki je bil devetkrat nominiran za oskarja, devetnajstkrat za zlati globus, štirikrat za tonnyja in trikrat za emmyja, je v svoji karieri ustvaril ogromno odmevnih f ilmskih in tudi gledaliških vlog. Boter, Brazgotinec in Vonj po ženski so le nekateri izmed filmov, na katere pomislimo, ko zaslišimo njegovo ime.
V knjigi Sonny Boy, ki je dobila naslov po vzdevku, s katerim je slavnega igralca v mladosti prva začela klicati mama, Al Pacino nadvse iskreno in z veliko mero čutnosti spregovori o odraščanju brez očeta ob izjemno ljubeči, a duševno bolni materi, o obiskovanju slovite newyorške srednje šole za scensko umetnost, vlogah, ki jih je študiral, razlikah med življenjem pred in po preboju, pa o slavi in dvakratnem bankrotu, o vseh ženskah, ki jih je ljubil, predvsem pa z vso gorečnostjo piše o popolni predanosti igranju, ki je bilo zanj vedno življenjskega pomena. Ljubile so ga lepe in nadarjene kolegice, ki so bile zanj vedno na drugem mestu – takoj za vlogo, ki jo je trenutno študiral. Avtobiografija, ki vsebuje precej fotografskega gradiva, je nastajala več let, pri njej pa je slavnemu igralcu pomagal novinar Dave Itzkoff.
»Al je imel srečo, da se je
globoko zaljubil v igralski
poklic, še preden se mu
je vsaj približno sanjalo,
kakšno bo plačilo na tem
svetu, zaljubljenost pa ga
ni nikoli minila. To je bilo
odločilno.«
Dora Šustić: Psi
Posameznik v sebi nosi številne plasti osebnosti, pretkane z raznolikimi izkušnjami, še zlasti, če gre za mlado dekle, ki zapusti domačo Reko in se odpravi študirat filmsko režijo v Prago, piše roman in se zaplete v strasten odnos s turškim fotografom, ujetim v žalovanje za pokojno ženo iz Andaluzije. Pripovedovalkina pot se pretaka v hipnotično pripoved o neustavljivem hrepenenju in notranje razklanem svetu sodobne milenijske generacije, ki se ne more znebiti grenkega priokusa razpetosti med materialnim obiljem in duhovno praznino, emancipacijo in seksualno svobodo, do soočenja z duševnimi in telesnimi omejitvami. Roman Psi brez ovinkarjenja odkriva surove trenutke samodestruktivnosti, ki prekinjajo valove mladostniške zanesenosti.
»Predstavljam si, kakšni so bili ljudje pred vsem, kar se jim je zgodilo.«
Roman Dore Šustić Psi brez ovinkarjenja odkriva surove trenutke samodestruktivnosti, ki prekinjajo valove mladostniške zanesenosti. Foto: on Beletrina
