Nov test, ki bi hitro razkril pankreatičnega raka

0

Rak trebušne slinavke velja za enega najbolj smrtonosnih rakov, saj ga pogosto odkrijejo šele v napredovali fazi, ko so možnosti zdravljenja omejene. Preživetje bolnikov ostaja nizko – približno 10 odstotkov jih živi več kot pet let po diagnozi.

Prav zato je zgodnje odkrivanje ključno, vendar zanesljivih presejalnih metod do danes ni bilo. Zato razveseljuje, da so raziskovalci odkrili potencialen način krvnega testiranja, ki bi lahko pankreatičnega raka odkril že zgodaj.

Novi biomarkerji izboljšujejo natančnost odkrivanja

Raziskovalci z Univerze v Pensilvaniji in klinike Mayo so analizirali vzorce krvi pri ljudeh z rakom trebušne slinavke in pri zdravih posameznikih. Osredotočili so se na biomarkerje – molekule v krvi, ki lahko nakazujejo prisotnost bolezni. Med njimi sta že znana markerja CA19-9, ki se uporablja za spremljanje bolezni, in THBS2. Vendar ima vsak od teh markerjev svoje omejitve, zato sam po sebi ni dovolj zanesljiv za presejanje.

Raziskovalci so zato iskali dodatne kazalce bolezni in identificirali dve novi beljakovini – ANPEP in PIGR – ki sta bili povišani pri bolnikih z zgodnjim stadijem raka. »Z vključitvijo ANPEP in PIGR smo bistveno izboljšali sposobnost zaznavanja raka v fazi, ko je še najbolje ozdravljiv,« je pojasnil vodja raziskave Kenneth Zaret z Univerze v Pensilvaniji. Kombinirani test je pravilno prepoznal bolezen v 91,9 odstotka primerov, pri zgodnjih stadijih pa v 87,5 odstotka primerov.

Multi Cancer blood test and screening for early detection of cancers and malignant cells as carcinogens and genetics with a cancerous cell as an immunotherapy symbol and medical therapy diagnosis as a 3D illustration.
Foto: wildpixel iz iStock

Razlikovanje med rakom in drugimi boleznimi

Ena ključnih prednosti novega pristopa je tudi boljše razlikovanje med rakom in drugimi boleznimi trebušne slinavke, kot je pankreatitis. To je pomembno, saj napačne diagnoze lahko povzročijo nepotrebno zaskrbljenost in dodatne preiskave. Kombinacija več biomarkerjev omogoča boljšo natančnost kot uporaba posameznega markerja.

Takšen pristop se vse bolj uveljavlja tudi pri drugih vrstah raka. Raziskave kažejo, da združevanje različnih molekularnih signalov – beljakovin, fragmentov DNK ali drugih biomarkerjev – bistveno izboljša zgodnje odkrivanje bolezni. Prav razvoj tako imenovanih tekočih biopsij velja za eno najbolj obetavnih smeri sodobne onkologije.

3D Rendering of a cancer cell - medical illustration
Foto: peterschreiber.media iz iStock

Naslednji koraki: od raziskave do presejalnega testa

Čeprav so rezultati obetavni, raziskovalci opozarjajo, da gre za začetno fazo. Študija je bila retrospektivna, kar pomeni, da so analizirali že zbrane vzorce. Za potrditev uporabnosti testa bodo potrebne večje, dolgoročne raziskave, ki bodo spremljale posameznike še pred pojavom simptomov.

»Naši rezultati upravičujejo nadaljnje raziskave na večjih populacijah, zlasti pri ljudeh, še preden razvijejo simptome,« poudarja Zaret. Takšne študije bi lahko pokazale, ali bi test lahko uporabljali za presejanje pri osebah z večjim tveganjem, kot so posamezniki z družinsko obremenjenostjo ali z določenimi boleznimi trebušne slinavke.

Patient with stomach ache visiting gastroenterologist - Healthcare and medical concept
Fotografija je simbolična Foto: Kar-Tr iz iStock

Zakaj je zgodnje odkrivanje ključno

Rak trebušne slinavke pogosto dolgo ne povzroča izrazitih simptomov. Ko se pojavijo znaki, kot so bolečine, izguba telesne teže ali zlatenica, je bolezen pogosto že napredovala. Zato je zgodnja diagnostika ključnega pomena za izboljšanje prognoze.

Če se bo nova metoda izkazala za učinkovito tudi v klinični praksi, bi lahko pomenila pomemben preboj. Ko so namreč spremembe na tkivu še premalo vidne za slikovne preiskave, klinično pa bolezen še ni izražena, lahko pravilna prepoznava bistveno izboljša pacientovo dolgoročno prognozo. Preprost krvni test bi tako omogočil pravočasno prepoznavanje bolezni in hitrejše zdravljenje, kar bi lahko bistveno izboljšalo možnosti preživetja in kakovost življenja bolnikov.

Kako izboljšati odnos z mentorjem pri doktorskem študiju?

0

Doktorski študij prinaša svojevrstne izzive, med katerimi pa izstopajo predvsem: pomanjkanje časa in/ali motivacije za pisanje, načrtovanje kariere in odnos z mentorjem. Slednji je lahko v nekaterih primerih posebej težaven, a obenem ključen za uspešno opravljen doktorat. Vsaj tri leta je namreč mentor osrednja oseba vašega raziskovalnega projekta. Kako torej poskrbeti, da v odnosu ne bo težav?

Kakšen naj bi bil odnos z mentorjem?

V mnogih pogledih je odnos z mentorjem drugačen od večine drugih profesionalnih ali osebnih odnosov. V različnih fazah bo vaš mentor prevzel vlogo mentorja, podpornika in navijača. Drugič bo konstruktiven kritik ali celo raziskovalni sodelavec. Vsekakor odnos močno presega izkušnjo pisanja magistrske naloge, kjer je šlo bolj za nekaj srečanj za razpravo o magistrski nalogi, nekaj povratnih informacij o pisanju in usmerjanje glede raziskovalnih metod. Na magisteriju je bilo tovrstno sodelovanje tudi kratkotrajno, omejeno na nekaj mesecev, in usmerjeno v zelo konkreten cilj. Na doktoratu se vse to spremeni.

Ker se na vse začne z izbiro mentorja, si poglejte, na kaj morate biti pozorni, ko izbirate mentorja (ne gre le za področje raziskovanja!):

How to choose your PhD supervisor | 5 secrets they won't tell you

1. nasvet: Tokrat ste vi v glavni vlogi

Na dodiplomskem študiju so predavatelji določali strukturo in potek študija. Pri doktoratu se pričakuje, da boste strukturo postavili vi in prevzeli odgovornost za potek svojega raziskovalnega projekta. Na to se boste morali sprva privaditi. Naloga mentorja je, da vas usmerja in podpira, da lahko zaključite raziskavo in napišete disertacijo, vendar je na koncu odgovornost vaša. Zaupajo, da ste sposobni samostojno delati na projektu in boste po pomoč prišli, ko jo boste potrebovali. Poleg tega se morate zavedati, da so mentorji zelo zaposleni ljudje. Za njih je vaš doktorat le del širšega akademskega sveta.

A skilled lab scientist in protective gear meticulously examines a vibrant blue liquid in a test tube, demonstrating their commitment to safety and precision in scientific research
Foto: YURIMA iz iStock

2. nasvet: Definirajte lastna pričakovanja

Preden se prvič srečate z mentorjem, si vzemite nekaj časa za razmislek o tem, kaj od njega pričakujete. Razmislite o svojih učnih preferencah in o tem, kaj vam pomaga pri razvoju. Pri pisanju raje dobite povratne informacije že na zgodnjih osnutkih ali raje besedilo najprej sami izpilite do relativno končne oblike in ga šele nato pokažete drugim? Pravilnih ali napačnih odgovorov ni. Tudi če veste, da potrebujete veliko podpore in spodbude, to še ne pomeni, da bo vaš mentor to lahko zagotovil. Vendar boste vsaj vedeli, da boste morda dodatno podporo iskali drugje, in boste lahko bolje upravljali svoja pričakovanja glede mentorskega odnosa. Navsezadnje je tudi vaš mentor le človek. Tudi če se osebnostno ne ujameta popolnoma, lahko še vedno vzpostavita zelo uspešen profesionalni odnos. Zato je pomembno, da si na začetku vzamete čas in skupaj razmislite, kako bo sodelovanje potekalo.

Sneaky ways to build a GREAT relationship with your PhD supervisor

Kot izhodišče vam lahko služi spodnji seznam vprašanj:

  • Kako pogosto se boste srečevali?
  • Kateri so ključni mejniki vašega doktorata?
  • Kakšna izobraževanja potrebujete za razvoj kot raziskovalec in za svojo kariero?
  • Kako pogosto boste mentorju oddajali svoje delo?
  • Na kaj se morate osredotočiti v prvih mesecih?

3. nasvet: Spoznajte svojega mentorja

Pred začetkom se prepričajte, da veste, kdo vse sestavlja vašo mentorsko skupino, in preverite, kakšna so pravila in vloge na vaši univerzi. Preberite tudi doktorski priročnik (če obstaja) in se udeležite uvodnih seminarjev za nove doktorske študente. Morda se vam zdi, da gre le za univerzitetno birokracijo, vendar se ta začetna investicija pozneje pogosto zelo obrestuje. Dobro je tudi, da se seznanite z raziskovalnim delom svojega mentorja. Tako boste dobili občutek za teorije in pristope, ki jih uporablja, in boste lažje razumeli njegove nasvete. Koristen vir informacij so lahko njegovi trenutni ali nekdanji doktorski študenti. Kratek pogovor z njimi vam lahko na primer razkrije, da mentor raje prejema skoraj končane osnutke besedil. To ne pomeni, da morate nujno delati enako, vendar boste vsaj vedeli, kje se lahko vaša pričakovanja razlikujejo in kje bo morda potreben kompromis.

Meeting, glass wall and team of scientists in lab for pharmaceutical innovation with drug trial plan. Discussion, manager and biomedical students with internship for analytical chemistry research.
Foto: Jacob Wackerhausen iz iStock

4. nasvet: Pripravite načrt

Kako pogosto boste v stiku z mentorjem, je odvisno od področja. Če ste v naravoslovju ali inženirstvu, ga lahko vidite skoraj vsak dan v laboratoriju ali delavnici. Če ste na področju humanistike ali družboslovja, se morda srečujete le enkrat na mesec. Vendar ena stvar ostaja enaka: mentor je zelo zaposlen človek in njegov čas je dragocen. Ne pozabite, da je vaš doktorat za vas trenutno verjetno najpomembnejši projekt, za mentorja pa je le eden izmed mnogih – poleg poučevanja, raziskovanja in administrativnih obveznosti. Zato ne pričakujte, da bo imel ob srečanju vse podrobnosti vašega projekta v glavi tako kot vi. Da vam bo lahko pomagal, morate tudi vi pomagati njemu. Najboljši način za to je dobra priprava. Pred srečanjem razmislite, kaj želite od njega dobiti. Na začetku doktorata boste morda želeli razjasniti, kaj morate narediti v prvih mesecih in kako boste sodelovali. To si zapišite in pošljite mentorju pred srečanjem, da bo vedel, kaj pričakovati. Zagotovo bo cenil študenta, ki pokaže iniciativo. Prav tako je koristno, da za sestanke pripravite dnevni red in si vodite zapiske. Morda se vam bo to sprva zdelo nenavadno, vendar vam bodo zapiski s srečanj pozneje zelo pomagali pri spremljanju napredka.

5. nasvet: Pripravite se na reševanje težav

Tako kot v vsakem dolgotrajnem odnosu se žal lahko pojavijo tudi težave. Morda bo mentor nenadoma težko dosegljiv, morda ne boste zadovoljni z njegovimi nasveti ali pa boste sami zašli v težave z raziskavo in začeli zaostajati. V takšnih primerih je prva reakcija pogosto umik, vendar je bolje, da odkrito poveste, kaj ne deluje. Mentor namreč ni bralec misli. Tako kot od partnerja ne pričakujemo, da bo izpolnil vse naše potrebe, tudi v mentorskem odnosu včasih potrebujemo kompromis.

V nekem trenutku bo verjetno prišlo tudi do nestrinjanja z mentorjem – na primer glede metodologije ali glede vaše kariere. Poskusite razumeti njegovo perspektivo, vendar ne pozabite, da tudi sami postajate strokovnjak na svojem področju. Učenje, kako jasno izraziti svoje mnenje in dati povratno informacijo, je veščina, ki vam bo koristila tudi v drugih profesionalnih okoljih – v akademiji ali drugje. V nekaterih (redkih) primerih se težave pojavijo že na samem začetku in kadar so te prevelike, je bolj smiselno ukrepati takoj. Razmišljate o menjavi mentorja? Poglejte si, kdaj je to pametna odločitev:

Red Flags You Can't Ignore - When you should change your PhD supervisor

Ta živila vsebujejo toliko magnezija kot temna čokolada

0

Čokolada ni zdrava, s tem se strinjamo skoraj vsi. Razen tisti, ki opozarjajo na pomembno izjemo: košček temne čokolade dnevno. Temna čokolada namreč velja za odličen vir magnezija, minerala, ki v telesu igra pomembno vlogo v številnih procesih. V koščku (približno 30 g) temne čokolade se skriva med 40 in 65 mg magnezija.

Odrasli moški naj bi dnevno zaužili med 400 in 420 mg magnezija, ženske pa med 310 in 320 mg. Pomanjkanje tega minerala lahko povzroča utrujenost in prebavne težave, povezano pa je tudi s povečanim tveganjem za diabetes tipa 2, z visokim pritiskom in drugimi metabolnimi boleznimi.

Čokolada pa ni edini ali najboljši vir magnezija. Preberite si, s katerimi živili lahko prav tako pokrijete svoje potrebe po magneziju, pri tem pa v določenih primerih zaužijete tudi dosti manj maščob in kalorij.

Rjavi riž

V skodelici, torej približno 200 g, kuhanega rjavega riža se nahaja 79 mg magnezija, kar predstavlja 18% dnevnih potreb po tem mineralu. To torej precej več kot v koščku temne čokolade. Skupaj z vlakninami in drugimi hranili, ki jih najdemo v rižu, pomaga uravnavati krvni sladkor. Magnezij je namreč potreben za sproščanje inzulina in transport glukoze (sladkorja) v celico, s čimer se raven krvnega sladkorja zniža.

How to Cook: Brown Rice | Freshly Made | Whole Foods Market

Krompir

En srednje velik krompir z lupino (približno 210 g) vsebuje 49 mg oziroma 12% dnevnih potreb magnezija. Krompir je torej dober vir magnezija, a pomembno je, da ga zaužijete skupaj z lupino. Redno uživanje krompirja prinaša tudi druge pozitivne učinke. Poviša se namreč še vnos kalija, cinka, vitamina C in vlaknin.

Delicious Potato Skins Recipe - How to Make Potato Skins From Scratch

Arašidovo maslo

V dveh čajnih žličkah (približno 30 g) se nahaja 54 mg magnezija, kar ustreza 13% dnevnih potreb po tem mineralu. Namazi iz oreščkov niso le dober vir zdravih maščob, temveč vsebujejo tudi veliko magnezija. A podobno kot temna čokolada zaradi visoke vsebnosti maščob prinesejo veliko energije – kalorij.

Almond nut butter in a glass jar with green apple. Vegan snack concept.
Foto: vaaseenaa iz iStock

Edamame

V skodelici (155 g) mlade soje, imenovane tudi edamame, se nahaja kar 99 mg magnezija, s čimer pokrijete skoraj četrtino svojih dnevnih potreb. Zato edamame velja za enega najboljših virov tega minerala.

Garlic Ginger Spicy Edamame Recipe

Polnoznrnati pšenični kosmiči

Skodelica (približno 50 g) polnozrnatih pšeničnih kosmičev vsebuje 65 mg magnezija, kar predstavlja 15% dnevnih potreb. Še en razlog več, da močno predelane otroške kosmiče zamenjate za polnozrnate in z zdravim zajtrkom vstopite v nov dan.

Healthy Wheat Squares Breakfast Cereal with Whole Milk
Foto: bhofack2 iz iStock

Špinača

V skodelici kuhane špinače se skriva 158 mg magnezija – kar 36% dnevnih potreb torej. Kot ostala zelenolistnata zelenjava je tudi špinača bogata z mikrohranili in prinaša številne pozitivne učinke na zdravje. Vendar pa poleg magnezija vsebuje še oksalate, ki zmanjšajo absorpcijo magnezija v telesu. A zaradi izjemno visoke vsebnosti tega minerala, ga boste kljub vsemu nekaj absorbirali.

How to Make Simple Sautéed Spinach

Chia semena

V 30 g chia semen se nahaja skoraj 100 mg magnezija, torej skoraj četrtina dnevnih potreb. V primerjavi s temno čokolado torej predstavljajo dosti boljši vir tega minerala. Uživanje chia semen je povezano z nižjim tveganjem za številne bolezni, med drugim za diabetes tipa 2, srčne bolezni in raka. Te učinke gre med drugim pripisati visoki vsebnosti magnezija in drugih esencialnih hranil, ki jih v današnji prehrani pogosto primanjkuje.

Chia seeds with a spoon close up
Foto: Karisssa iz iStock

Mandlji

V 30 g mandljev se nahaja več kot 75 mg magnezija. To pomeni, da z majhno porcijo pokrijete skoraj 20% svojih dnevnih potreb po tem mineralu. Magnezij, kalij in zdrave maščobe, ki jih najdemo v mandljih, lahko pomagajo zmanjšati krvni pritisk. Skupaj s kalijem magnezij namreč pomaga razširiti žile, s čimer se izboljša pretok krvi. Ključen je tudi pri ohranjanju ravnovesja elektrolitov.

Almond kernel nuts in bowl on a wooden table.
Foto: jirkaejc iz iStock

Sojino mleko

Skodelica (240 ml) sojinega mleka vsebuje 61 mg magnezija, torej prbližno 15% dnevnih potreb. To je dvakrat toliko kot skodelica kravjega mleka. Poleg tega je sojino mleko vir prehranskih vlaknin, fitohranil, zdravih maščob in beljakovin. Redno uživanje sojinega mleka je povezano z nižjim tveganjem za določene vrste raka.

Maribor vzpostavlja točko, pri kateri se zgleduje po evropskih velemestih

0

Mestna središča po vsej Evropi se soočajo z vse večjimi izzivi: naraščajoč promet, hrup, onesnaženje in hkrati potreba po učinkoviti oskrbi trgovin, gostincev in prebivalcev. Ena od rešitev, ki se v zadnjih letih uveljavlja v številnih evropskih mestih – urbana logistika z mikroskladišči oziroma pretovornimi točkami. Tak pristop zdaj preizkušajo tudi v Mariboru, kjer na Vetrinjski ulici nastaja nova pretovorna točka v okviru evropskega projekta GRETA.

Kako delujejo pretovorne točke?

Pretovorna točka deluje kot manjši logistični center na robu ali znotraj mestnega središča. Namesto da bi posamezni dostavljavci vozili neposredno do vsake trgovine ali lokala, se blago najprej zbere na eni lokaciji, kjer se združi in nato razdeli za nadaljnjo dostavo.

V Mariboru bo ta proces potekal na Vetrinjski ulici, kjer bodo pošiljke preusmerjene v manjša, okolju prijazna vozila brez emisij. Takšen sistem omogoča bistveno manj prometa v peš coni, kjer so dostavni časi že sicer omejeni.

Mestno jedro Maribora ima namreč obsežno območje za pešce, kar podjetjem pogosto otežuje logistiko. Pretovorna točka zato prinaša večjo prilagodljivost in bolj usklajen sistem dostave. Podobne rešitve so se že izkazale za učinkovite v mestih, kot so Dunaj, Amsterdam in Hamburg, kjer so s pomočjo urbanih logističnih centrov zmanjšali promet tovornih vozil tudi za več kot 20 odstotkov.

Točka pret
Foto: on Univerza v Mariboru

Trajnostna logistika in nove storitve za uporabnike

V okviru pilotnega projekta bodo uporabnikom na voljo tudi dodatne rešitve, ki olajšujejo premikanje blaga po mestnem središču. Med njimi so tovorni vozički za izposojo, ki omogočajo preprost transport manjših pošiljk po peš coni brez uporabe motornih vozil.

V pretovorno točko je vključen tudi paketomat podjetja Direct4.me, ki omogoča prevzem in oddajo paketov. Takšni avtomatizirani sistemi postajajo vse pomembnejši del sodobne logistike, saj zmanjšujejo potrebo po neposredni dostavi na vrata in s tem dodatno razbremenjujejo promet v mestih.

Projekt je rezultat sodelovanja Mestne občine Maribor, Univerze v Mariboru in različnih logističnih partnerjev. Ključno vlogo ima tudi Skupina za logistiko, ki povezuje podjetja in strokovnjake ter omogoča usklajeno iskanje rešitev za sodobne izzive mestne oskrbe.

 

Odkrili najstarejšo umetnino na svetu: skrivnostni odtis krempljaste roke

0

Na indonezijskem otoku Sulavezi so raziskovalci odkrili najmanj 67.800 let star jamski odtis roke. Gre za najstarejšo zanesljivo datirano jamsko poslikavo na svetu, ki na novo postavlja časovnico razvoja človeške umetnosti in simbolnega mišljenja. 

Odtis je narejen kot negativ roke. Starodavni umetnik je roko položil na steno jame in okoli nje razpršil pigment. Ko je roko umaknil, je na skali ostal značilen obris. Toda ta primer ni povsem običajen.

Zgodnja domišljija

Posebnost odkritja je v tem, da je bila oblika prstov naknadno preoblikovana. Raziskovalci menijo, da jih je ustvarjalec namenoma zožil in podaljšal, tako da roka deluje skoraj kot krempelj. Takšna transformacija kaže na zavestno estetsko ali simbolno odločitev. Zgodnji ljudje niso le posnemali realnosti, ampak so jo aktivno preoblikovali, kar nakazuje da sta simbolno mišljenje in domišljija, bila že takrat razviti.

Dolgo časa je veljalo prepričanje, da se je umetnost razvila v Evropi pred približno 40.000 leti, kjer najdemo znamenite jamske poslikave iz ledene dobe. Vendar odkritja na Sulaveziju to sliko močno spreminjajo. Najdbe vedno znova potiskajo začetek umetnosti dlje v preteklost in izven Evrope. To pomeni, da ustvarjalnost ni nastala nenadoma na enem mestu, ampak je bila verjetno že zgodaj prisotna kot osnovna lastnost vrste Homo sapiens. 

Sledi prvih migracij ljudi

Odkritje ima pomembne posledice za razumevanje selitev zgodnjih ljudi. Sulavezi leži na poti proti starodavni kopenski masi Sahul, ki je povezovala današnjo Avstralijo, Novo Gvinejo in Tasmanijo.

Ker so ljudje na tem območju ustvarjali kompleksno umetnost že pred skoraj 68.000 leti, to podpira teorijo, da so prvi prebivalci Avstralije tja prispeli že pred vsaj 65.000 leti, precej prej, kot so nekateri znanstveniki domnevali. To kaže, da so bili ti zgodnji migranti ne le prilagodljivi, temveč tudi kulturno bogati.

Old Globe in warm tones against a brown background, colonial style showing Asia and Australia
Foto: Alexkx3 iz iStock

Dolgotrajna tradicija ustvarjanja

Še ena zanimivost je, da jama, kjer je bil odtis najden, ni bila uporabljena le enkrat. Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje v njej ustvarjali umetnost še desetine tisoč let kasneje, vse do približno 20.000 let nazaj.

To pomeni, da je bila umetnost v tem okolju stalni del življenja in kulture. Takšna kontinuiteta kaže na prenos znanja in tradicije med generacijami, kar dodatno potrjuje, da so imele simbolne prakse pomembno vlogo v družbenem življenju prazgodovinskih skupnosti.

Na volitvah kandidiralo 35 študentov: kdo je bil uspešen?

0

Državnozborske volitve so mimo, na njih pa so kandidirali 19-letniki in 92-letniki. Tokrat bomo bolj pozorni na mlajše kandidate za poslance.

Najmlajša poslanka ima 29, najmlajši poslanec pa 25 let

Na državnozborskih volitvah je najmlajši izvoljeni poslanec postal 25-letni Andrej Poglajen iz stranke SDS. Najmlajša poslanka pa je postala 29-letna Lucija Tacer Perlin iz stranke Svoboda.

Najstarejši poslanec je na drugi postal 72-letni Franc Križan, ki je kandidiral na listi Demokratov Anžeta Logarja. Najstarejša poslanka pa je 63-letna Adrijana Kocjančič iz SDS.

Zanimivost: Po starosti je drugi najstarejši izvoljeni poslanec SDS Janez Janša.

Kandidiralo je tudi 35 študentov, vendar ni bil izvoljen nobeden

Medtem, ko je najstarejši kandidat štel 92 let, je najmlajši kandidat dopolnil 19 let. To je bil Beno Lončarič, ki se je za poslansko mesto potegoval na skupni listi Zelenih Slovenije in Stranke generacij. Prav toliko let je imela tudi Hana Fejzić, ki je za stranko Zaupanje kandidirala v Sevnici.

Med izvoljenimi so trije upokojenci, med 35 študenti pa ni bil izvoljen nihče.

Študentska populacija tako že desetletja čaka, da bo v poslanskih vrstah nov študent.

Sodelujte v natečaju HUAWEI XMAGE Awards 2026

0

Huawei vabi fotografe z vsega sveta, da prijavijo svoja dela na deseti fotografski natečaj XMAGE Awards. Ta letos poteka pod geslom »Now is Your Shot« oziroma »Zdaj je tvoj trenutek«, ki ustvarjalce navdihuje, da izkoristijo pravi trenutek in skozi objektiv ujamejo edinstvene perspektive. Gre za introspektivno potovanje v notranjost, prevedeno v vizualno obliko, ki spodbuja osebno izražanje in kreativnost.

Natečaj XMAGE Awards, odprta platforma za mobilno fotografijo podjetja Huawei, si prizadeva spodbuditi ustvarjalce, da izrazijo moč vizualne pripovedi in delijo svojo edinstveno vizijo s pomočjo svojih najljubših ustvarjalnih orodij. Od ustanovitve leta 2017 Huawei vsako leto organizira globalni natečaj, ki privablja udeležence iz več kot 170 držav in regij, pri čemer je bilo do danes oddanih že skoraj šest milijonov prijav. XMAGE Awards velja za enega največjih in najvplivnejših natečajev za mobilno fotografijo na svetu ter predstavlja pomembno platformo za razvoj in povezovanje globalne fotografske skupnosti.

Med nagrajenci je bila lani tudi slovenska fotografinja Andreja Ravnak, ki že vrsto let ustvarja s pametnimi telefoni Huawei. Nagrajena je bila za fotografijo z naslovom HAIKU, posneto s telefonom Mate 50 Pro v kategoriji Tako daleč, tako blizu. Izkušnjo v Parizu opisuje kot izjemno in navdihujočo. Po izobrazbi in poklicu je arhitektka ter velika ljubiteljica naravnih lepot našega planeta. Je nosilka naziva Mojstrica fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije ter naziva Excellence FIAP Diamond 1 pri mednarodni fotografski zvezi. Na natečaju XMAGE je žirijo navdušila že leta 2023 s fotografijo Ples marjetic, kar potrjuje njeno dosledno ustvarjalno odličnost.

Po tem, ko je bil leta 2024 poudarek na čustvenem odzivu s temo »A Heartwarming World« in leta 2025 na raziskovanju povezave med posameznikom in svetom s temo »The World, You and Me«, letošnja tema odpira novo poglavje z naslovom »Zdaj je tvoj trenutek«. Nagrade XMAGE Awards so se iz tehnološko usmerjenega dogodka razvile v globalno gibanje, ki spodbuja kulturne zgodbe skozi vizualno izražanje. To filozofijo podpirajo tudi vrhunske naprave Huawei, med katerimi izstopajo brezžične slušalke FreeClip 2 in FreeBuds Pro 5, pametna ura za tekače Huawei Watch GT Runner 2 ter izjemni tablični računalnik MatePad 12X.

Izkoristi trenutek in ujemi edinstvene perspektive

Tekmovanje ohranja svojo osnovno strukturo iz prejšnjega leta, vključno z izborom »XMAGE 100«, ki predstavlja zbirko sto najboljših del, izbranih med vsemi prijavami. Vsak izmed izbranih ustvarjalcev prejme nagrado v višini 1500 dolarjev. Med temi deli bodo trije fotografi dodatno izpostavljeni kot »Fotograf leta« in bodo prejeli po 10.000 dolarjev, na podlagi ocene strokovne žirije in umetniške vrednosti njihovih del.

Zmagovalna dela bodo do konca leta razstavljena v pariški palači Grand Palais, enem izmed najpomembnejših mednarodnih središč umetnosti in mode. Da bi spodbudili raznolikost ustvarjalnih pristopov, natečaj vključuje devet kategorij: Tako daleč, tako blizu, Barve in sence, Lahko noč, Obrazi, Svet, ki ogreje srce, Pripovedovalec zgodb, Akcija, Eksperimentalni laboratorij ter novo dodano kategorijo Aktivni trenutki, ki poudarja dinamične prizore iz športa, dejavnosti na prostem in potovanj. Te kategorije spodbujajo dokumentiranje vsakdanjih trenutkov, ob tem pa ustvarjalcem omogočajo tudi prostor za drzne, eksperimentalne in osebne izraze.

Xmage Awards 2026 vabilo

Natečaj je zdaj odprt za prijave z vsega sveta

Prijave za deseto izvedbo XMAGE Awards so že odprte in bodo trajale do 16. avgusta do polnoči po pekinškem času. Udeleženci se lahko prijavijo prek različnih kanalov, med drugim na uradni spletni strani natečaja, prek aplikacije My HUAWEI, platform VMALL in skupnosti HUAWEI ter družbenih omrežij, kot so Instagram, Tuchong in 500px.

Za še enostavnejšo uporabniško izkušnjo lahko uporabniki pametnih telefonov Huawei izkoristijo funkcijo neposredne objave, ki omogoča, da fotografije oddajo kar iz galerije z enim samim dotikom prek aplikacije My HUAWEI.

Letošnji natečaj spremlja tudi izjemno ugledna mednarodna žirija, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki in umetniki:

  • Liu Heung Shing, fotoreporter in dobitnik Pulitzerjeve nagrade,
  • Chen Xiaobo, vodilni urednik pri agenciji Xinhua News Agency in raziskovalec na področju fotografije,
  • Florence Bourgeois, direktorica Paris Photo,
  • Cao Ting, dekan Šole za vizualne medije in komunikacijo na Pekinški filmski akademiji,
  • Fabrice Laroche, glavni urednik revije Fisheye,
  • Dai Xianjing, fotograf in režiser dokumentarnih filmov in
  • Li Changzhu, direktor blagovne znamke HUAWEI XMAGE.

Člani žirije, ki prihajajo iz različnih kulturnih in strokovnih okolij, bodo dela ocenjevali na podlagi poglobljenega razumevanja vizualnega pripovedovanja ter izbrali tista, ki bodo najbolj odmevala pri občinstvu.

Huawei XMAGE je v preteklem letu uvedel tudi skupinske ustvarjalne dejavnosti z namenom povezovanja globalne fotografske skupnosti in raziskovanja prihodnosti mobilne fotografije. Serija delavnic XMAGE Atelier je že potekala v Šanghaju, Anjiju, Lishuiju in Parizu. Letos se bo pobuda razširila na še več mest po svetu, kjer bo s povezovanjem tehnologije, kulture in poglobljenih izkušenj spodbujala dinamično in raznoliko okolje za izmenjavo vizualnih zgodb.

Več informacij o natečaju in njegovih pravilih je na voljo na uradni spletni strani: https://consumer.huawei.com/en/campaign/xmage.

Materinski dan: dejstva o mamah, ki vas bodo presenetila

25. marca v Sloveniji praznujemo materinski dan. Praznik, ki je v Evropo prišel iz Združenih držav Amerike po prvi svetovni vojni, nima enotnega datuma po vsem svetu – ta se med državami razlikuje. Povsod pa bistvo ostaja enako: gre za dan, ko se spomnimo na mame in njihovo vlogo v našem žviljenju.

Materinstvo je kompleksna, zahtevna in hkrati izjemno vplivna življenjska vloga. Zato je prav, da materam vsaj s simbolično gesto pokažemo priznanje. V prispevku pa vas čakajo zanimiva dejstva o materah v Sloveniji.

Povprečna starost ob rojstvu otroka ostaja stabilna

Čeprav se mladi vse kasneje odločajo za otroke, se je trend od leta 2019 precej ustalil. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka je tako že od leta 2019 31,1 leta. Po drugi strani se je povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka celo nekoliko znižala: leta 2024 je znašala 29,6 leta, kar je 0,1 leta manj kot v 2023. So pa te številke dosti višje kot v prejšnjem stoletju. Leta 1976 je bila povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka le 22,7 let, torej skoraj 7 let manj kot danes.

A Mother with her newborn baby at the hospital a day after a natural birth labor
Foto: LSOphoto iz iStock

Matere predlani rodile najmanj otrok

2023 smo v Sloveniji prečkali pomemben mejnik: prvič, odkar spremljamo število rojstev, je to padlo pod 17.000 otrok na leto. A že naslednje leto je prišel nov rekord: le 16.875 rojstev. Če to primerjamo z letom 1955, ko se je rodilo 32.096 otrok, se je število rojstev skoraj prepolovilo.

Pri tem ne upada le absolutno število, temveč tudi število rojstev na 1.000 prebivalcev. 1955 je to znašalo 20,9 otroka na 1.000 prebivalcev, v letu 2024 pa le 7,9. Slovenija pa še zdaleč ni edina, ki se srečuje s tem problemom. V številu rojenih otrok na 1.000 prebivalcev je namreč točno v povprečju med članicami EU.

Skrb za otroke in delo: matere usklajujejo oboje

Materinstvo je zahtevno: od mame danes pričakujemo skrb za otroka in finančno podporo družini. Zato večina mater v Sloveniji ostaja delovno aktivnih, in sicer kar 80,6 odstotka mater z enim otrokom, 85 odstotka mater z dvema otrokoma in 82,2 odstotka mater, ki imajo več otrok. S tem se slovenske mame uvrščajo v sam vrh v Evropski uniji. Višjo stopnjo delovne aktivnosti beležijo zgolj na Švedskem, Danskem in Nizozemskem.

Young happy mother going through home finances and communicating with her baby son.
Foto: Drazen Zigic iz iStock

Materinstvo ni več omejeno na zakonske žene

Več kot polovica otrok se rodi izven zakonske zveze, v letu 2024 je bilo takih 55,5 odstotka rojstev. Najvišji delež izvenzakonskih rojstev pa smo zabeležili leta 2016, in sicer 58,6 odstotka. Še v 70-ih letih prejšnjega stoletja so se številke gibale pod 10 odstotki, leta 2007 pa je delež prvič presegel 50 odstotkov.

Objavljen razpis za prijavo študentskih projektov v okviru projekta INSPIRO 2.0

0

Z razpisom želi Univerza v Novi Gorici omogočiti vključevanje študentov iz vse Slovenije v znanstvenoraziskovalno delo na vrhunski raziskovalni opremi in infrastrukturi (projekt INSPIRO 2.0) ter tako zagotoviti dodatne aktivnosti za nadarjene študente.

Na razpis se lahko prijavijo študenti dodiplomskih in magistrskih študijskih programov na slovenskih javnih univerzah ter študenti dodiplomskih in magistrskih koncesioniranih študijskih programov na slovenskih samostojnih visokošolskih zavodih.

K sodelovanju vabijo posameznike ali skupine (vsaj dveh) študentov, ki bodo zastavljen
problem raziskovali z vidika znanosti in z vidika umetnosti; vsak kandidat (ali skupina
kandidatov) lahko prijavi predlog raziskovalne, umetniške ali obeh komponent projekta
iz naslednjih področij oz. tematskih sklopov:

umetniška komponenta

  • film
  • animacija
  • novi mediji
  • fotografija
  • sodobne umetniške prakse

raziskovalna komponenta

  • organski polprevodniki
  • materiali
  • kvantna optika
  • astrofizika
  • vinogradništvo in vinarstvo
  • inženiring in menedžment
  • jezikoslovje in kognitivne znanosti
  • literarnovedne študije z uporabo elektronskih zbirk
  • okoljska humanistika
  • okoljske tehnologije
  • onesnaževanje zraka.

Univerza določa rok za oddajo vloge od objave razpisa na spletnih straneh Univerze oz. drugih sredstvih javnega obveščanja do vključno 30. 4. 2026 do 12.00 ure po srednjeevropskem času (prejemna teorija).

Vse informacije o razpisu.

Tehnika za izboljšanje fokusa, ki prinaša tehtne rezultate

0

Eden najzahtevnejših vidikov motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je spopadanje z izzivi izvršilnih funkcij in osredotočenosti. Včasih se zdi, kot da premikate gore že samo zato, da opravite osnovne naloge: da sploh začnete, da ne odlašate in si ne stojite več na poti. Na srečo obstaja več tehnik, prilagojenih osebam z ADHD, ki lahko nekoliko olajšajo produktivnost. Med njimi je še posebej učinkovita tehnika »body doubling«.

Kaj je »body doubling«?

Body doubling pomeni, da je med opravljanjem naloge z vami v prostoru še ena oseba. Ideja temelji na tem, da prisotnost drugega človeka poveča motivacijo in občutek odgovornosti. Pri tem ni nujno, da »dvojnik« pri nalogi aktivno pomaga. Lahko počne nekaj povsem nepovezanega. Pomembno je le, da je prisoten. Čeprav še ni obsežnih raziskav o učinkovitosti te metode, skupnost oseb z ADHD poroča, da je to preprosto in koristno orodje za premagovanje izvršilne disfunkcije.

Group of college students studying in classroom writing notes during lesson. Focused guy and girls studying in college library sitting at desk. Group of multiethnic university students doing research sitting in a row.
Foto: Ridofranz iz iStock

Kako izkoristiti tehniko?

Ko se pred izpiti odpravite študirat v knjižnico, pravzaprav že uporabljate to tehniko. Prav tako v primeru, da domov povabite prijatelja, nato pa vsak delata na svojem projektu oziroma se učita za svoj izpit. Prijatelja lahko prosite, da je preprosto z vami v prostoru, medtem ko delate, ali pa odidete nekam, kjer so prisotni drugi ljudje. Kot »dvojnik« vam lahko pomaga prijatelj, družinski član ali sostanovalec. Tehnika je poleg v živo, izvedljiva tudi po telefonu, prek videoklica ali celo prek sporočil. Če živite sami, se torej povežite prek videoklica ali telefona. Lahko tudi objavite na družbenih omrežjih, da delate na določeni nalogi, in si tako povečate občutek odgovornosti.

Multi-ethnic students sitting at college library. Students using making notes, using laptop and mobile phones while studying together.
Foto: jacoblund iz iStock

Kaj je izvršilna disfunkcija?

Značilni simptomi ADHD so: težave s koncentracijo, izvršilna disfunkcija, težave s spominom, hiperaktivno vedenje in težave z nadzorom impulzov. Izvršilne funkcije pri tem označujejo sposobnosti možganov, kot so:

  • zadrževanje informacij v mislih,
  • organizacija misli,
  • upravljanje časa,
  • osredotočenost.
ADHD and Executive Function - 8 Tips

Izvršilna disfunkcija pa ni značilna le za ADHD. Podobne težave se lahko pojavijo tudi pri anksioznosti, depresiji in drugih duševnih motnjah.