Po šestih mesecih še vedno živi s prašičjo ledvico

Team of surgeon doctors are performing heart surgery operation for patient from organ donor to save more life in the emergency surgical room
Foto: Akarawut Lohacharoenvanich iz iStock

Šest mesecev po presaditvi je 67-letni Američan Tim Andrews še vedno živ s presajeno ledvico gensko spremenjenega prašiča – najdlje doslej, da je prašičji organ deloval pri človeku. Gre za pomemben mejnik v razvoju ksenotransplantacije, torej presajanja živalskih organov ljudem.

Od dialize do novega življenja

Andrews je imel končno odpoved ledvic in je bil več kot dve leti na dializi, preden je januarja prejel novo ledvico. Od operacije ne potrebuje več dialize. Skupaj z dvema drugima bolnikoma je ledvico dobil v okviru programa sočutne uporabe, ki ga je omogočilo podjetje eGenesis iz Massachusettsa.

Kritičnih prvih šest mesecev

Transplantacijski kirurg Wayne Hawthorne z Univerze v Sydneyju je poudaril, da so prav prvih šest mesecev po presaditvi najbolj tvegani. Preživetje do tega obdobja kaže, da je presaditev potekala izjemno uspešno. Naslednja velika prelomnica bo eno leto.

Genske spremembe za večjo varnost

Ledvica, ki jo je prejel Andrews, je bila gensko spremenjena: odstranjeni so bili trije antigeni, ki sprožajo zavrnitev organa, dodanih sedem človeških genov za zmanjšanje vnetij in krvavitev, deaktivirani pa so bili tudi prašičji retrovirusi.

Nursery pigs
Foto: Julia Spricigo iz iStock

Pot do kliničnih testiranj

Do zdaj so bolniki s prašičjimi organi večinoma preživeli le nekaj mesecev, najdlje štiri mesece in devet dni. Zato raziskovalci ocenjujejo, da trenutni primer dokazuje velik napredek.

Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je letos že odobrila prva klinična testiranja prašičjih organov. Podjetje eGenesis bo lahko svojo tehnologijo preizkusilo pri 33 bolnikih z odpovedjo ledvic, dovoljenje za raziskave presaditev prašičjih jeter pa sta prejela tudi eGenesis in britanski OrganOx.

Charlie Kirk: »Mučenik za resnico in svobodo«

sveča
Foto: Arvydas Lakacauskas iz iStock

V Ameriki poteka žalovanje ob smrti konservativnega političnega komentatorja, 31–letnega Charlieja Kirka. Atentator je v tem trenutku še na begu, za osumljenca, ki ju je policija prijela, pa se je izkazalo, da z dogodkom nista bila povezana. Predsednik Donald Trump je Kirka označil za »mučenika za resnico in svobodo«. Medtem se iz obeh političnih taborov vrstijo obsodbe in izrazi sožalja.

Kdo je bil Charlie Kirk?

Charlie Kirk je morda najbolj znan ameriški konservativni politični komentator, ki se je s svojimi prepričanji želel približati mlajši generaciji. Kirk je bil rojen 14. 10. 1993 v Illinois.

Pri svojih 18. letih je soustanovil organizacijo Turning point USA, v kateri je od leta 2012 opravljal funkcijo direktorja. Kirk je zaslovel z debatnimi dogodki na univerzitetnih kampusih. Na teh dogodkih je želel z odprto debato nasloviti najbolj pereče teme, tako kulturne kot politične, na dogodkih pa je spodbujal mlade z njemu nasprotnimi mnenji, da z odprtim dialogom zbližajo mnenja oziroma ga prepričajo, naj svoje mnenje spremeni.

Charlie se je javnosti približal predvsem tekom predsedniške kampanje leta 2024, kjer je kot glasen zagovornik predsednika Trumpa spodbujal mlade, da se v velikem številu volitev udeležijo volitev. Ne samo, da mu je to uspelo, po mnenju mnogih so bili mladi odločilen glas za predsednika Trumpa na zadnjih volitvah v ZDA. Charlie si je prav s tem delovanjem prislužil oznako, »pro-Trump« teoretik zarote.

Who was Charlie Kirk?

Usodni dan v Utahu

V sredo 10. 9. okoli 22h po našem času, je na univerzitetnem kampusu Utah Valley, kjer je imel Kirk enega svojih znanih dogodkov, odjeknil strel. Kirk se je prijel za vrat in obležal v mlaki krvi. Kirka je strelec ustrelil v vrat z razdalje približno 200 metrov z bližnje strehe stavbe na območju kampusa. Kirk je bil pripeljan v bolnišnico, kjer so se borili za njegovo življenje, vendar je poškodbi podlegel.

Že kmalu po napadu so začele prihajati obsodbe iz vseh strani, mnogi pa so pozivali k intenzivni molitvi za njegovo življenje. Kako pomembno mesto je imel v ameriški politiki, je dokazovalo, da se je na napad odzval sam vrh ameriške politike z predsednikom Trumpom in podpredsednikom Vancem na čelu. V Ameriki pa bodo do nedelje imeli zastave spuščene na pol droga v znak žalovanja.

Turning Point USA founder Charlie Kirk injured in Utah shooting

Obsodbe napada

Na napad se je odzval vrh ameriške politike s trenutnim in prejšnjima predsednikoma načelu. Trump je najprej pozval k molitvi za Kirka in nato sporočil tudi žalostno novico o njegovi smrti svetu.

»Veliki in celo legendarni Charlie Kirk je mrtev. Nihče ni razumel src ameriške mladine bolje od Charlieja, ljubili in občudovali so ga vsi, še posebej jaz, zdaj pa ga ni več med nami. Melaniino in moje sožalje njegovi čudoviti ženi Eriki in družini. Charlie, imamo te radi,« je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.

Barack Obama je na X zapisal: »Ne vemo še, kaj je motiviralo osebo, ki je ustrelila in ubila Charlieja Kirka, vendar takšno podlo nasilje nima mesta v naši demokraciji. Michelle in jaz bova nocoj molila za Charliejevo družino, zlasti za njegovo ženo Eriko in njuna dva majhna otroka.«

»Zelo sem pretresena zaradi streljanja v Utahu. Doug in jaz moliva za Charlieja Kirka in njegovo družino. Naj bom jasna: politično nasilje nima mesta v Ameriki. Obsojam to dejanje in vsi moramo sodelovati, da to ne bo vodilo k še več nasilju,« je zapisala nekdanja podpredsednica Kamala Harris.

»V naši državi ni prostora za takšno nasilje. To se mora takoj končati. Jill in jaz moliva za družino in bližnje Charlieja Kirka,« je zapisal nekdanji predsednik Joe Biden.

Žal pa obsodbe nasilja niso bile edino kar je zaokrožilo po spletu, mnogi nasprotniki Kirkovih stališč so objavili posnetke, kako praznujejo atentat na političnega komentatorja. Prav tako so mnogi dan po dogodku ponosno povedali, da so tega dejanja trenutno še neznanega napadalca zelo veseli.

Trump makes Oval Office statement on Charlie Kirk’s death

Kirkova politična stališča

Charliejeva politična stališča so zelo dobro sovpadala z republikanskimi pogledi na svet, le da je Kirk s svojimi z dejstvi podprtimi prepričanji prihajal nasproti politično pozabljeni generacij Z. S svojo retoriko je uspel nagovoriti podpornike, da so se bolj aktivno politično udejstvovali in hkrati pa se je zaradi svoje intelektualne predrznosti hitro širil po spletnih platformah in družbenih omrežjih. S svojimi vrednotami je nagovoril mnoge, predvsem tiste, ki se jim je zdelo, da so ostali pozabljeni zaradi svojih političnih prepričan.

Bil je goreč zagovornik 2. člena ameriške ustave, ki dovoljuje nošenje orožja, zagovarjal je jedrno družino, versko svobodo in svobodo govora. Glasno je zagovarjal svetost življenja in je nasprotoval splavu. Nasprotoval je rasnim politikam (DEI), bil je proti operacijam za spremembo spola, predvsem pri mladoletnikih, bil pa je tudi nasprotnik izobraževanja na fakultetah, o katerih je večkrat dejal, da so preveč liberalni. O njem pa je znano, da je bil goreč kristjan, ki svoje vere ni skrival niti na kampusih.

Zapuščina

Kirk je nagovoril mnoge mlade, da so se odločili bolj odprto spregovoriti o svojih vrednotah in prepričanjih. Bil je zagovornik »kmečke pameti« in konservativnih vrednot, ki so v tem svetu pogosto označene za skrajne. Hodil je po svetu in predaval v mnogih državah. Znan je bil po tem, da se ni bal debat in je želel govoriti z vsakim, predvsem s tistimi, ki so bili drugačnega mnenja. Za seboj pušča ure in ure posnetkov, kjer bodo mladi še vedno lahko slišali jasno izražena stališča in izdelane argumente za posamezna stališča.

O Kirkovem vplivu pišejo mnogi mediji, obsodbe se vrstijo, organizirajo se dogodki v njegov spomin, med drugim tudi pred ameriško ambasado v Sloveniji. Kirk je za seboj pustil 2 otroka. 31-letno življenje je ugasnilo prezgodaj.

»Charliejeve otroke bodo vzgajali s pripovedmi namesto spomini, fotografijami namesto smeha in tišino, kjer bi moral odmevati njegov glas. Kirkovo življenje naj služi kot simbolično opozorilo, da sočutna zavest povzdigne družino, ljubezen in državo.« – Melania Trump

Ameriški zvezdnik primerjal KKK z gibanjem ‘Free Palestine’

"Tel Aviv, Israel - December 9, 2011: Israeli activists dress as KKK members to satirize right-wing Israeli policies and politicians during in the annual human rights march in Tel Aviv."
Foto: rrodrickbeiler iz iStock

Jerry Seinfeld je na univerzi Duke sprožil ogorčenje, ko je gibanje Free Palestine primerjal z rasistično skupino Ku Klux Klan.

Med dogodkom, ki je gostil nekdanjega izraelskega talca Omerja Shema Tova, je Seinfeld dejal: »Ne marate Judov. Samo povejte to. S tem, ko rečete Free Palestine, ne priznate, kaj v resnici mislite. Zato je primerjava s KKK v tem smislu morda celo bolj poštena.«

Dogodek je bil organiziran predvsem s strani Chabad na Dukeu ter drugih univerzitetnih skupin, Seinfeldova prisotnost pa ni bila predhodno najavljena. Univerza je poudarila, da povabilo govorcev ne pomeni podpore njihovim izjavam.

Seinfeld je sicer dolgoletni podpornik Izraela in se je v preteklosti že srečeval s protesti podpornikov Palestine, tudi med podelitvijo častnega doktorata na Dukeu.

Med komentarji je s sarkazmom provociral protestnike in sprožil mešane reakcije – nekateri so ga podprli, drugi pa so dalje protestirali z geslom »Free, free Palestine«.

Potrjena Hawkingova teorija o črnih luknjah in gravitacijskih valovih

Gravitational waves from merging black holes. 3d illustration
Foto: Pitris iz iStock

Ob 10. obletnici prve zaznave gravitacijskih valov je observatorij LIGO znova poskrbel za znanstveno prelomnico. Tokrat so raziskovalci zaznali signal GW250114 – najmočnejši val doslej – ki potrjuje ključne napovedi Alberta Einsteina, Stephena Hawkinga in Roya Kerra ter odpira vrata k boljšemu razumevanju črnih lukenj.

Gravitacijski valovi – od teorije do resničnosti

Einstein je že leta 1915 v splošni teoriji relativnosti napovedal obstoj gravitacijskih valov, majhnih motenj v prostor-času, ki nastanejo ob izjemno »nasilnih« dogodkih v vesolju, kot so trki črnih lukenj. Prvo neposredno zaznavo je LIGO opravil 14. septembra 2015. Signal GW150914, ki je potoval 1,3 milijarde let, je takrat odprl povsem novo okno v vesolje – možnost, da dogodke »slišimo« prek »zvonenja« prostor-časa.

V desetletju, ki je sledilo, so detektorji LIGO, Virgo in japonski KAGRA zabeležili številne podobne signale, od trkov črnih lukenj do združitev nevtronskih zvezd. A tokratnji GW250114 izstopa po jasnosti in moči: bil je kar trikrat glasnejši od prejšnjega.

Black hole in deep space, cosmic landscape. Elements of this image furnished by NASA. ______ Url(s): https://images.nasa.gov/details-iss040e083890.html
Foto: buradaki iz iStock

Hawkingova in Kerrjeva teorija potrjeni

Iz novega signala je razvidno, da se je površina dogodkovnega obzorja po združitvi dveh črnih lukenj povečala – natančno tako, kot sta v 70. letih napovedala Stephen Hawking in Jacob Bekenstein. Njuno načelo pravi, da se celotna površina dogodkovnih obzorij ob združitvi nikoli ne zmanjša, temveč raste.

Poleg tega je signal omogočil tudi preizkus Kerrjeve geometrije, ki opisuje prostor okoli rotirajoče črne luknje. Po napovedih Roya Kerra lahko takšne objekte popolnoma opišemo le z dvema vrednostima: maso in vrtilnim momentom. Tokrat je bilo prvič mogoče jasno razločiti dva »tona« zvonjenja črne luknje po združitvi in dokazati, da ustrezata Kerrjevemu opisu.

Tehnološki čudež

LIGO danes deluje z neverjetno natančnostjo. Njegovi detektorji v Washingtonu in Louisiani zaznavajo popačenje prostor-časa, ki je kar 10.000-krat manjše od širine protona – torej približno 700 trilijonkrat tanjša od človeškega lasu. Do takšne občutljivosti so znanstveniki prišli z desetletji stalnih nadgradenj in tehnoloških prebojev.

Kip Thorne, eden od pionirjev projekta in Nobelov nagrajenec, je ob tej priložnosti priznal, da sprva ni verjel v izvedljivost. »Tehnične težave so se zdele nepremostljive, a z inovacijami smo uspeli,« je dejal.

Pogled v prihodnost

Današnja odkritja pomenijo začetek natančne gravitacijske astronomije. V prihodnjih letih načrtujejo še četrti detektor v Indiji, ki bo izboljšal lokalizacijo virov signalov in povečal občutljivost celotnega sistema.

Ob tem se mnogi spomnijo Einsteina, ki je sicer napovedal obstoj gravitacijskih valov, a dvomil, da bo človeštvo kdaj razvilo dovolj občutljive instrumente za njihovo zaznavo. Danes, desetletje po prvi potrditvi teh valov, jih znanstveniki ne le zanesljivo merijo, temveč z njihovo pomočjo preizkušajo tudi najdrznejše hipoteze o naravi črnih lukenj.

Med evropskimi »bombončki« tudi umik prepovedi prodaje vozil z notranjim zgorevanjem

The flag of The European Union flapping in the wind. Economic and finance Community. Politics and Economy. Transnational political government
Foto: rarrarorro iz iStock

V Strasbourgu danes vlada napeto ozračje pred govorom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji. Govor, ki je običajno namenjen pregledu dosežkov in predstavitvi prihodnjih načrtov, bo tokrat zaznamovan s številnimi kritikami na račun njenega dela.

Von der Leyen pod vse večjim pritiskom

Po desetih mesecih drugega mandata se von der Leyen sooča z nezadovoljstvom političnih skupin. Tradicionalno sodelovanje med Evropsko ljudsko stranko (EPP), socialisti (S&D) in liberalci (Renew) razpada, enotno podporo pa ima predsednica le še v lastni politični skupini – in še tam le delno. Kritike so predvsem zaradi trgovinskih sporazumov z ZDA in južnoameriškimi državami, šibkega napredka, nekonkurenčnosti ter nejasne drže do podnebnih sprememb in razmer v Gazi.

»Ursula von der Leyen natančno ve, kaj hočemo slišati«

Evropski poslanci se sprašujejo, s katerimi ukrepi bo predsednica skušala pomiriti različne politične skupine. Kot pravi Katarina Barley (S&D), zna von der Leyen zelo dobro prepoznati, kaj posamezne skupine želijo slišati, in temu prilagodi svoje nagovore.

Avtomobili ponovno v ospredju

Pod plazom kritik se obeta tudi nekaj popuščanj pri že zastavljenih ciljih. Slovenska evroposlanka Zala Tomašič (SDS/EPP) upa, da bo predsednica napovedala razveljavitev prepovedi prodaje novih vozil z notranjim zgorevanjem po letu 2035. To je eden izmed ključnih ukrepov evropskega zelenega dogovora, sprejetega leta 2022, ki mu najbolj nasprotujejo Nemčija, Italija in več vzhodnoevropskih držav. Tomašič opozarja, da Slovenija tega cilja do leta 2035 ne bo dosegla.

Grožnja z nezaupnico

Hkrati se v Evropskem parlamentu ponovno pojavljajo pobude za nezaupnico. Če bodo zbrali dovolj podpisov, bi lahko glasovali že oktobra ali novembra. Julija je von der Leyen sicer eno glasovanje preživela, a tokrat bi bil izid veliko tesnejši.

Neenotnost glede Gaze in Ukrajine

V govoru se bo predsednica dotaknila tudi Ukrajine in Bližnjega vzhoda. V Evropskem parlamentu je glede Gaze opazna razdeljenost: levi del spektra izraelske napade označuje za genocid, medtem ko največja skupina EPP takšne izjave vidi kot antisemitizem. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v razpravi poudarila, da je približevanje Ukrajine EU najmočnejše zagotovilo za njeno varnost.

Kaj je terciarna izobrazba?

Cropped image of graduate holding academic hat and diploma with red ribbon. Happy graduation, bright future, success and confidence.
Foto: Harbucks iz iStock

Terciarna izobrazba zajema vse oblike izobraževanja po zaključeni srednji šoli. Sem sodijo univerzitetni in visokošolski študijski programi, višje strokovne šole ter različni specialistični in podiplomski programi.

Kdo ponuja terciarno izobraževanje?

Cilj terciarne izobrazbe je pridobivanje poglobljenega strokovnega znanja, razvoj raziskovalnih sposobnosti ter priprava na poklicno in akademsko kariero.

Programi so zasnovani tako, da omogočajo kritično razmišljanje, inovacije in ustvarjanje novih rešitev na različnih področjih.

V Sloveniji terciarno izobrazbo ponujajo univerze, samostojni visokošolski zavodi in višje strokovne šole. Diplomanti se pogosto vključujejo v globalni trg dela, zato terciarna izobrazba velja za pomembno vez med posameznikom, gospodarstvom in širšo družbo.

Delovna oblačila so več kot uniforma: vplivajo na počutje, okolje in kakovost dela

Lindstrom3

Delovna oblačila so vsakodnevna realnost številnih zaposlenih v proizvodnji, logistiki, farmaciji, zdravstvu in drugih industrijah. A raziskava podjetja Lindström razkriva, da nanje še vedno gledamo preozko. Dojemamo jih kot na obvezno delovno opremo, ne pa kot na nakaj, kar vpliva tudi na motivacijo, zdravje in celo trajnostno naravnanost podjetja.

Študija, izvedena v 11 evropskih državah, je pokazala, da več kot 70 % zaposlenih še vedno pere delovna oblačila doma, 22 % pa jih samih izvaja tudi popravila. Takšne prakse prinašajo higienska tveganja, a tudi dodatno breme za zaposlene, ki svoj prosti čas namenjajo vzdrževanju službene opreme.

Lindstrom2

Zaposleni so jasni: 86 % jih meni, da udobje, funkcionalnost in čistoča delovnih oblačil pomembno vplivajo na njihovo zadovoljstvo pri delu. Slabo prilegajoča, poškodovana ali neustrezno vzdrževana oblačila ne vplivajo le na počutje, temveč tudi na varnost in učinkovitost dela.

Trajnost je še en pomemben dejavnik. Čeprav 80 % vprašanih trajnostno razmišlja v zasebnem življenju, številna podjetja še nimajo vzpostavljenih sistemov za popravilo ali recikliranje oblačil. Posledično številna poškodovana oblačila prehitro končajo med odpadki. Kot dober primer izstopa Turčija, kjer so popravila in ponovna uporaba tekstila del ustaljene prakse.

Lindström podjetjem ponuja celovito rešitev: najem delovnih oblačil, redno pranje, popravila in trajnostno upravljanje. Tak pristop razbremeni zaposlene, hkrati pa dvigne higienske standarde in zmanjša okoljski odtis podjetja.

Delovna oblačila niso le zaščita. So znak, koliko podjetje ceni svoje zaposlene in svojo odgovornost do okolja.

Elon Musk poražen, nič več ni prvi na lestvici najbogatejših

Back View of the Thoughtful Businessman wearing a Suit Standing in His Office, Hands in Pockets and Contemplating Next Big Business Deal, Looking out of the Window. Big City Business District Panoramic Window View.
Foto: gorodenkoff iz iStock

Prvi mož Tesle Elon Musk ni več najbogatejši človek na svetu. Na vrh se je povzpel soustanovitelj in največji delničar tehnološkega podjetja Oracle, Larry Ellison, potem ko je podjetje objavilo izjemno dobro četrtletno poročilo. Vrednost njegovega premoženja je zrasla za kar 101 milijard in zdaj znaša 393 milijard dolarjev.

Po podatkih agencije Bloomberg, na katere se sklicuje CNN, je Muskovo premoženje trenutno ocenjeno na 385 milijard dolarjev.

Umetna inteligenca dvignila vrednost Oracla

Oracle je v torek objavil, da narašča povpraševanje po zmogljivostih njegovih podatkovnih centrov, zlasti zaradi potreb podjetij, ki razvijajo rešitve umetne inteligence. To je sprožilo 41-odstotni skok vrednosti delnic podjetja.

Izvršna direktorica Safra Catz je razkrila, da je Oracle v zadnjem četrtletju sklenil štiri pogodbe, vredne več milijard dolarjev, in da v prihodnjih mesecih pričakuje še več takšnih dogovorov. Tržna vrednost podjetja je tako že dosegla 700 milijard dolarjev, danes pa še naprej raste.

Musk izgubil primat

Elon Musk, ki ima poleg ameriškega tudi južnoafriško in kanadsko državljanstvo, je prvič postal najbogatejši zemljan leta 2021. V glavnem je ta naslov obdržal vse do danes, predvsem zaradi lastniških deležev v Tesli, vesoljskega podjeta SpaceX in drugih tehnoloških naložb.

A to ni prvič, da je izgubil primat. Leta 2021 ga je za kratek čas prehitel Bernard Arnault, prvi mož luksuznega imperija LVMH, lani pa Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona. Tokrat pa ga je prehitel Larry Ellison, ki se z rastjo Oraclovih delnic znova vzpenja med najvplivnejše igralce tehnološke industrije.

Preveč ali premalo? Toliko Slovenija plača za izobraževanje posameznika

Human Hand Holding Black Graduation Hat And Golden Coins Over Desk
Foto: AndreyPopov iz iStock

Koliko države porabijo za izobraževalno pot posameznika? Po raziskavi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki na letni ravni izdaja publikacijo Pogled na izobraževanje, se Slovenija uvršča nekje v sredino držav članic.

Slovenija za posameznikovo izobraževanje porabi …

Slovenija na učenca od osnovnošolske do visokošolske neterciarne ravni izobraževanja porabi približno 9930 evrov.

Tako recimo v Mehiki, Peruju, Argentini, Turčiji in Braziliji porabijo manj kot pet tisoč evrov na posameznika.

Pri naših sosedih Hrvatih je ta znesek nižji kot pri nas, znaša približno 6640 tisoč evrov. Naši zahodni sosedi Italijani porabijo skoraj 11 tisoč evrov, Avstrijci približno 15 tisoč evrov, Madžari pa še manj kot Hrvati, manj kot šest tisoč evrov.

Najvišji so stroški za terciarno izobraževanje

Kot v večini drugih držav so tudi v Sloveniji državni izdatki na terciarni ravni, vključno z raziskavami in razvojem (R&R), višji kot na osnovnošolski in visokošolski neterciarni ravni. Državni izdatki v Sloveniji znašajo 14,600 evrov na študenta terciarnega izobraževanja v primerjavi s povprečjem OECD, ki znaša nekoliko manj kot 13 tisoč evrov.

Velik del razlik v izdatkih na študenta med OECD, partnerskimi državami in državami pristopnicami odraža razlike v ravni nacionalnega dohodka. Ko se izdatki merijo kot delež BDP, so razlike med državami običajno manjše in se gibljejo od 2,5 % BDP do 6,9 %. V Sloveniji znašajo naložbe v izobraževanje od osnovnošolskega do terciarnega izobraževanja 4,6 % BDP, kar je po tem merilu podobno povprečju OECD, ki znaša 4,7 %.

The concept of education, stack of books, an apple, pencils against the background of the school blackboard
Foto: Yana Solodkaya iz iStock

Vlade so glavni vir financiranja izobraževanja v vseh državah OECD, zlasti na ravneh, ki jih zajema obvezno izobraževanje. V Sloveniji vlade zagotavljajo 88,7 % vseh sredstev za osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko neterciarno izobraževanje , kar je pod povprečjem OECD, ki znaša 90,1 %.

Na predšolski in terciarni ravni ima zasebno financiranje pogosto večjo vlogo. V Sloveniji 79,7 % sredstev za predšolsko izobraževanje in 78,1 % sredstev za terciarno izobraževanje prihaja iz javnih virov, v primerjavi s povprečjem OECD, ki znaša 85,6 % oziroma 71,9 %.

Izdatki za posameznika so se povišali

Čeprav so se izdatki na učenca od osnovnošolske do terciarne ravni v državah OECD med letoma 2015 in 2022 v povprečju realno povečali, se je vladna poraba za izobraževanje relativno zmanjšala z 10,9 % javnih proračunov na 10,1 %. To kaže, da se je relativna prednost, ki se daje izobraževanju v skupni javni porabi v OECD, zmanjšala.

V Sloveniji so se izdatki na učenca povečali z 9.097 na 11.171 evrov, delež, namenjen izobraževanju, pa se je v tem obdobju povečal z 8,3 % javnih proračunov na 9,2 %.

Na predšolski ravni so se vladni izdatki v Sloveniji med letoma 2015 in 2022 povečali za 24,5 %. To je kljub 2,4-odstotnemu zmanjšanju števila vpisanih otrok. Posledično so se vladni izdatki na otroka povečali za 27,6 % v primerjavi s povprečnim 24-odstotnim povečanjem v OECD od leta 2015.

Huawei že pol leta vodilni na trgu nosljivih naprav

huawei pametne ure

Huawei je v drugem četrtletju letošnjega leta dosegel izjemen mejnik. Z 20,2-odstotnim tržnim deležem je osvojil prvo mesto na svetovnem trgu nosljivih naprav.

To je že drugo zaporedno četrtletje, ko je podjetje potrdilo svoj vodilni položaj, kar znova dokazuje njegovo predanost inovacijam in uporabniški izkušnji, kažejo podatki raziskovalne organizacije IDC.

Nosljive naprave Huawei slovijo po prefinjenem oblikovanju, vrhunskih funkcijah za spremljanje zdravja in telesne pripravljenosti ter pionirskih pametnih rešitvah. Med njimi posebej izstopajo kompaktne in funkcij polne pametne ure serij Huawei Watch Fit 4 in Huawei Watch GT 5, ki so kot prve na svetu uvedle revolucionarni sistem spremljanja vitalnih znakov TruSense. Serija Huawei Watch GT 5 ponuja tudi dva povsem nova načina delovanja baterije, medtem ko Huawei Watch Ultimate navdušuje z izjemnimi zmogljivostmi. Od profesionalnega načina potapljanja do globine 100 metrov do specializiranih funkcij za golf in aktivnosti na prostem.

Pravi preboj predstavlja tudi ura Huawei Watch D2, prva pametna ura, ki omogoča ambulantno merjenje krvnega tlaka na zapestju (ABPM). S tem Huawei potrjuje svoj pionirski status na področju digitalnega zdravja, hkrati pa zagotavlja skladnost z najstrožjimi evropskimi regulativami za medicinske pripomočke.

Huawei bo 19. septembra v Parizu pripravil globalno predstavitev z naslovom Ride the Wind. Na dogodku bo premierno razkril naslednjo generacijo svojih nosljivih naprav – med njimi popolnoma nove pametne ure serije Huawei Watch GT 6, Huawei Watch Ultimate 2 in Huawei Watch D2.

Dogodek bo še enkrat pokazal, zakaj Huawei postavlja trende in oblikuje prihodnost nosljive tehnologije. V začetku septembra je v naše trgovine prišel tudi cenovno dostopen tablični računalnik MatePad 11.5 (cena je pod 400€) z zaslonom PaperMatte, ki bo navdušil vse, ki veliko delajo na prostem, radi rišejo ali uporabljajo tablico za zapiske.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.