Življenje z ADHD je lahko naporno. Vsak dan prinaša nove izzive in običajni nasveti za povečanje produktivnosti in zdravo življenje hitro odpovedo. Svet namreč ni prilagojen nekoliko drugačnemu delovanju možganov, prav tako so nasveti namenjeni ljudem brez ADHD.
Na srečo obstajajo orodja, s katerimi je vsakdanje izzive mogoče vsaj nekoliko olajšati. Seveda so vaši možgani edinstveni, ravno tako pa tudi vaše težave, potrebe in prednosti. A vsaj preizkusite lahko naslednje strategije, in morda najdete katero, ki vam ustreza.
Bodite sočutni do sebe
Veliko ljudi z ADHD se spopada z nizko samopodobo, še posebej tisti, ki nimajo ustrezne obravnave in podpore. Deloma zato, ker njihovi možgani ne delujejo na način, ki ga pričakuje nevrotipična družba. Ta jih zaradi težav pogosto označi kot »lene«. Ljudje so tako prisiljeni prikrivati svoje posebnosti, da bi ustrezali standardom družbe. Če se počutite, da niste dovolj dobri, se potrudite biti bolj sočutni do samega sebe. Če ljudje v vašem življenju ne spoštujejo vaših potreb ali vas celo ponižujejo, ko se soočate s težavami, pa razmislite, ali si sploh zaslužijo prostor v vašem življenju. Sočutje do sebe zahteva vajo in lahko traja kar nekaj časa, preden utišate notranjega kritika. A pomembno je, da se sprejmete takšnega, kot ste. Sočutje do sebe vodi v prijaznost do sebe, kar krepi samozavest.
Ni vam treba dokončati vsega, kar začnete
Veliko ljudi z ADHD težko začne nalogo, ker se zdi prevelika, da bi se je sploh lotili. Dajte si dovoljenje, da nekaj naredite samo delno. Se vam zdi kup posode v koritu nepremagljiv? Ni vam treba oprati vsega – operite samo en krožnik in nato pojdite naprej.
Ko se naloge lotite z namenom, da jo začnete, ne pa nujno dokončate, se lahko zgodi eno od dveh stvari: naredite majhen del in prenehate – naslednjič bo naloga že nekoliko manjša in bolj obvladljiva; ali pa ugotovite, da imate po začetku dovolj motivacije za nadaljevanje. Morda operete en krožnik in odidete – naslednjič vas čaka en krožnik manj. Ali pa operete krožnik, nato še skodelico, morda še eno … in nenadoma ste opravili polovico naloge ali celo vse!
Karkoli je vredno narediti, je vredno narediti tudi napol
Včasih si ne moremo privoščiti, da bi nalogo pustili nedokončano. Naloga mora biti opravljena. Lahko pa je narejena bolje ali slabše. Veliko ljudi z ADHD se sooča tudi s perfekcionizmom. Mnogi odlašajo z začetkom, ker se zavedajo, da ne bodo dosegli lastnih standardov. Kadar je slabo opravljena naloga boljša kot neopravljena, si dovolite narediti manj popoln rezultat.
Morda nimate energije, da bi perilo lepo zložili, lahko pa nezložena oblačila pospravite v predal, da vam niso napoti in ostanejo čista. Če ne zmorete celotne higienske rutine, si vsaj umijte zobe. Narediti del naloge ali jo narediti nepopolno je bolje kot sploh ničesar ne narediti.
Gre tja, kamor postavite
Eden izmed vsakdanjih izzivov ADHD je pozabljanje in izgubljanje predmetov. Kam ste odložili ključe? Kje je denarnica? V naslednjem tednu opazujte, kje najpogosteje najdete stvari, ki jih izgubljate. Morda vaši možgani že sledijo vzorcu, ki se ga ne zavedate. Nato prilagodite svojo organizacijo tem vzorcem. Za vsak predmet poiščite standardno odlagalno mesto, kamor sodi. In to naj bo usklajeno z mestom, ki so ga izbrali vaši možgani. Če oblačila vedno končajo na določenem mestu na tleh, postavite tja košaro za perilo.
Uporabljajte »body doubling« in partnerje za odgovornost
»Body doubling« pomeni, da je med opravljanjem naloge prisotna še ena oseba. Čeprav je raziskav o tem malo, veliko ljudi z ADHD poroča, da že sama prisotnost nekoga, ki ve, kaj bi morali početi, poveča motivacijo. Ni nujno, da je oseba fizično prisotna. Podobna ideja deluje tudi virtualno. Včasih je dovolj, da javno naznanite, kaj nameravate dokončati. Že to, da drugi vedo za cilj, vam bo pomagalo ostati pri nalogi. Lahko tudi prosite prijatelja, da je vaš »virtualni dvojnik«. Obstajajo celo spletne skupnosti ali storitve, kjer vas povežejo z drugo osebo, da hkrati opravljata naloge.
Pripravite v čevelj
Ob odhodu ne smete pozabiti na te ključe/kartico/pismo. A ko se odpravljate, so vaši možgani prezasedeni z drugimi opravili. Naslednjič, ko pomislite, da nečesa ne smete pozabiti, postavite predmet v ali na čevelj. Tako pozabljanje postane fizično nemogoče.
Imejte stvari na vidnem mestu
Posamezniki z ADHD si težko zapomnijo stvari, ki niso v neposrednem vidnem polju. Zato pogosto pozabijo, kam so nekaj pospravili. Pozabijo tudi dokočnati opravilo, če jih na to ne opozori viden signal. Če je nekaj zares pomembno, predmet raje shranite na odprto polico ali v prozorno škatlo. Tako bo ves čas služil kot vizualni opomnik.
Olajšajte iskanje
Pri tolikšni količini informacij, ki si jih moramo vsak dan zapomniti, je ob dodatnih težavah s spominom in organizacijo občutek lahko neobvladljiv. Celo samolepilni listki in aplikacije za zapiske, lahko postanejo le množica opomb, v kateri se vaši možgani ne znajdejo. Zato je ključno, da vse informacije shranite v ločenih datotekah in v formatu, ki omogoča iskanje po ključnih besedah. Tako boste lažje našli tisto, kar potrebujete.
