Ocena filma: David

Žiga Kastelic
-
0
Ocena filma: David

Animirano pustolovščino David navdihne Samuelova knjiga iz Stare zaveze. Studio Angel, ki nam je v preteklih letih pripeljal animirani film Kralj vseh kraljev in Zvok svobode, se ob velikonočnih praznikih vrača z novim poskusom predstavitve biblijskih zgodb.

Zgodba o Davidu na velikem platnu, studio Angel vesel uspešnice

Mladi pastir, znan po skromnosti in predanosti, stopi v ospredje, ko se velikan Goljat dvigne in ogrozi ves Izrael. Oborožen le s fračo, nekaj kamenčki in neomajno vero se David sooči z nemogočim ter postane simbol upanja za ves narod. Toda premagati velikana je šele začetek. Davidovo življenje zaznamujejo preizkušnje, ki presegajo bojno polje. Njegova pot se razvije v epsko zgodbo o pogumu, zvestobi in voditeljstvu, ki ne stremi le k kroni, temveč k duši celotnega kraljestva.

Če je imel Kralj vseh kraljev težavo s kakovostjo animacije, je David nima. S svojimi 60 milijoni dolarjev proračuna lahko ponudi bistveno več in to pametno izkorišča. S tehničnega vidika gre za precej brezhiben izdelek, ki je s tega vidika nadgradnja lanskoletne uspešnice.

David
Foto: on angelstudios

Morda bo marsikoga presenetilo dejstvo, da gre za muzikal s pesmimi, kar sicer pritiče Davidovemu liku, a manjša težava je v kvaliteti slovenske sinhronizacije. Ta ni na nivoju, ki smo ga vajeni v zadnjih letih pri tistih najbolj oglaševanih uspešnicah oziroma spada med tiste, kjer ni dovolj sredstev ali pa časa. Škoda.

Bistveno večjo težavo v animiranemu filmu, ki je namenjen mlajšim oziroma najmlajšim, predstavlja njegov tempo. Za skoraj dve uri trajajočo zgodbo, ki sicer vključuje peščico pesmi, bo mnogim ostal občutek, da je trajalo bistveno dlje. Zdi se, da so se ustvarjalci le deloma zavedali, da so glavno občinstvo otroci. Seveda pa to ne pomeni, da v filmu ne bodo našli zanimivih trenutkov, saj je obenem tudi kristalno jasno, kam so bile usmerjeni moči teh istih ustvarjalcev.

David
Foto: on angelstudios

David, animirani film, ki je bolj primeren za starejše

David se zna bistveno bolje odrezati pri starejši populaciji. Tam lahko najde nove oboževalce, še posebej, če so težko pričakovali, kaj bo studio Angel ponudil po Kralju vseh kraljev. Kot zapisano, gre za veliko nadgradnjo, četudi je Angel opravljal ‘le' nalogo distributerja, podobno kot to počne A24 pri svojih filmih.

Zgodba je zvesta izvirniku, temelje pa ji je zgradila tudi animirana serija Mladi David, ki jo je studio Angel pred leti ponudil kar na svoji spletni strani. Veliko pa ima skupnega tudi z igrano serijo Davidova hiša (House of David), ki so jo številni gledali na pretočniku Prime.

Če ste med njimi, potem je David pravi animirani film za vas. Tudi če niste, prinaša nekaj zanimivih trenutkov in biblijsko zgodbo. Resda gre za nadgradnjo v primerjavi s ‘predhodnikom', a možnosti za izboljšavo je še veliko. A ko boste iskali film za ogled med velikonočnimi prazniki, bo to prava izbira.

David [sinhronizirano] | trailer | v kinu od 19. marca

Najodmevnejše doktorate prejeli Ana Rebeka Kamšek, Luka Pavešić in Vitjan Zavrtnik

Žiga Kastelic
-
0
Najodmevnejše doktorate prejeli Ana Rebeka Kamšek, Luka Pavešić in Vitjan Zavrtnik

Na Institutu Jožef Stefan so v okviru 34. Dnevov Jožefa Stefana podelili tradicionalne nagrade zlati znak Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate na področju naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih.

Trije prejemniki nagrade zlati znak Jožefa Stefana

Nagrade so prejeli Ana Rebeka Kamšek s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT), Luka Pavešić s Fakultete za matematiko in fiziko (UL FMF) in Vitjan Zavrtanik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI).

»Letošnji nagrajenci prihajajo s področij raziskovanja naprednih materialov in fizikalnih pojavov, od njihove zgradbe na mikroskopski ravni do njihovega obnašanja, ter razvoja metod, ki s pomočjo umetne inteligence prepoznavajo napake ali posebnosti na njihovih površinah« so sporočili z Univerze v Ljubljani.

S čim so prepričali?

Ana Rebeka Kamšek z UL FKKT je zlati znak dobila za odmevnost doktorskega dela Kristalna struktura platinskih in iridijevih nanokompozitnih elektrokatalizatorjev. V doktorskem delu obravnava povezave med strukturo, stabilnostjo in delovanjem elektro-katalizatorjev za vodikove tehnologije. Razvila je nove metode za avtomatizirano analizo slik in uklonskih vzorcev ter za kvantitativno vrednotenje degradacijskih mehanizmov elektro-katalizatorjev, s čemer je ključno prispevala k razumevanju njihove stabilnosti, so zapisali v obrazložitvi.

Luka Pavešić z UL FMF je zlati znak dobil za doktorsko delo Vpliv energije Coulombskega odboja na stanja znotraj superprevodne reže. Razvil je prvo računsko metodo za reševanje pomembnega in dolgo nerešenega posplošenega problema kvantnih nečistoč, ki omogoča razumevanje eksperimentalnih rezultatov v sodobnih superprevodnih kvantnih nanonapravah. Njegovo delo je omogočilo nov vpogled v naravo dolgoživih diskretnih stanj v teh sistemih ter odprlo nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.

Vitjan Zavrtanik z UL FRI pa je zlati znak dobil za doktorsko delo Nenadzorovane rekonstrukcijske in diskriminativne metode za detekcijo in lokalizacijo površinskih anomalij. V jem obravnava nove pristope k detekciji in lokalizaciji anomalij na površinah. Med prvimi se je problema lotil z metodami nenadzorovanega učenja. V okviru doktorskega dela je razvil tri metodološko različne pristope za detekcijo anomalij na slikah, ki so dosegali vrhunske rezultate v primerjavi s doslej objavljenimi metodami in jih presegle. Rezultati te raziskav so velikega pomena pri ocenjevanju kakovosti v sodobnih industrijskih procesih.

Pri koliko kalorijah se dejansko ustavi post?

Jan Nebec
-
0
Pri koliko kalorijah se dejansko ustavi post?

Postenje je v zadnjih letih postalo ena najbolj razširjenih prehranskih praks. Nekateri ga uporabljajo za hujšanje, drugi za izboljšanje počutja ali presnovnega zdravja. V tem članku bomo raziskali, kolikšen vnos kalorij ga dejansko prekine.

Ali že majhna količina kalorij prekine post?

Strogo gledano se post prekine že z zelo majhnim vnosom kalorij. Telo se na energijo odzove hitro, še posebej če gre za ogljikove hidrate ali beljakovine, ki sprožijo izločanje inzulina. To pomeni, da lahko že 20 do 50 kalorij vpliva na presnovne procese, povezane s postenjem.

Vendar pa je pomembno razlikovati med »tehničnim« in »praktičnim« postenjem. Če zaužijemo nekaj kalorij iz črne kave, čaja ali majhne količine mleka, učinek ne bo enak kot pri polnem obroku. Post se sicer formalno prekine, vendar lahko telo še vedno delno ostaja v podobnem presnovnem stanju.

Kaj najbolj prekine post?

Najhitreje ga prekinejo živila, ki močno vplivajo na krvni sladkor:

  • sladkor in sladke pijače,

  • predelani ogljikovi hidrati,

  • večji obroki na splošno.

Beljakovine prav tako sprožijo inzulin, čeprav nekoliko drugače, medtem ko imajo maščobe najmanjši takojšnji vpliv. Zato nekateri zagovorniki postenja dopuščajo minimalen vnos maščob brez »popolne« prekinitve posta, a to je že bolj prilagoditev kot strogo pravilo.

Kje je torej meja?

Če želimo biti natančni:

  • 0 kalorij pomeni popoln post,

  • do približno 20–50 kalorij lahko minimalno vpliva na telo, vendar pogosto ne izniči vseh koristi,

  • nad 50 kalorij pa post večinoma že opazno prekinemo.

Ključna razlika je v cilju. Če se postimo zaradi hujšanja, majhen vnos kalorij verjetno ne bo bistveno vplival. Če pa ciljamo na globlje presnovne procese, kot je avtofagija, je smiselno ostati čim bližje ničelnemu vnosu.

Kdaj se post sploh začne?

Post se ne začne takoj, ko prenehamo jesti. Telo najprej porablja energijo iz zadnjega obroka, nato pa preide na zaloge.

Približen potek je takšen:

  • po 3 do 5 urah telo še vedno prebavlja hrano,

  • po 8 do 12 urah začne upadati raven inzulina,

  • po 12 do 16 urah telo postopoma prehaja v stanje postenja,

  • po 16+ urah se začnejo izrazitejši učinki.

Seveda se to razlikuje od posameznika do posameznika. Vse je odvisno od prehrane, aktivnosti in presnove.

Pozitivni učinki postenja

Postenje ima lahko več pozitivnih učinkov, če je izvajano premišljeno.

Eden glavnih je izboljšana občutljivost na inzulin, kar pomeni boljši nadzor nad krvnim sladkorjem. Prav tako lahko pomaga pri uravnavanju telesne teže, saj pogosto vodi do manjšega skupnega vnosa kalorij.

Poleg tega post spodbuja procese obnove v telesu. Med daljšimi obdobji brez hrane se aktivirajo mehanizmi, ki pomagajo odstranjevati poškodovane celice in podpirajo regeneracijo.

Veliko ljudi poroča tudi o boljšem fokusu in stabilnejši energiji, brez velikih nihanj, ki jih povzročajo pogosti obroki.

Bistvo posta

Post ni tako krhek, da bi ga prekinila že vsaka »kapljica« kalorij, saj majhne količine ne izničijo nujno vseh njegovih koristi. Vendar je za doseganje najboljših učinkov smiselno ostati čim bližje ničelnemu vnosu. Najpomembneje je seveda razumeti, zakaj se postimo. Ko imamo jasen cilj, postane tudi vprašanje kalorij precej bolj enostavno.

Pretočne vsebine prinašajo posledice, ki se jih mnogi ne zavedajo

Tjaša Sušnik
-
0
Pretočne vsebine prinašajo posledice, ki se jih mnogi ne zavedajo

Pretočne vsebine, kot sta Netflix in Disney+, so postale del vsakdana milijard ljudi. Vpliv na psihično in fizično zdravje je ena tema, dosti manj pa so poznane posledice, ki jih ta hobi prinaša okolju. Video pretakanje namreč predstavlja kar 60 do 70 odstotkov celotnega internetnega prometa, zato njegov okoljski vpliv še zdaleč ni zanemarljiv. Čeprav so emisije na uro gledanja razmeroma nizke v primerjavi z mnogimi drugimi dejavnostmi, zaradi ogromnega števila uporabnikov in dodatne obremenitve podatkovnih centrov (tudi zaradi umetne inteligence) vpliva digitalne zabave ne moremo več zanemariti.

Koliko CO₂ dejansko nastane pri pretakanju?

Raziskava organizacije Carbon Trust ocenjuje, da ena ura video pretakanja v Evropi povzroči približno 55 gramov CO₂ ekvivalenta. To je približno toliko kot kuhanje vode za nekaj skodelic čaja. Analiza Mednarodne agencije za energijo iz leta 2020 navaja še nižjo vrednost, okoli 36 gramov CO₂ na uro, kar odraža izboljšano učinkovitost podatkovnih centrov in omrežij.

Posamezni vpliv se zdi majhen, vendar se hitro kopiči. Po analizi podjetja Greenly so skupne emisije Netflixa leta 2024 dosegle približno 5,17 milijona ton CO₂, kar je primerljivo z vožnjo 18,6 milijarde kilometrov z avtomobilom na bencin. Če prištejemo še druge platforme, kot so Disney+, YouTube in Amazon Prime Video, globalne emisije video pretakanja dosegajo raven manjših držav.

Od kod prihajajo emisije?

V ogljični odtis pretakanja so vključene emisije celotne verige: od produkcije vsebin do vaše naprave. Presenetljivo največji delež ne prihaja iz podatkovnih centrov. Glede na analizo Netflixa 46% emisij povzročajo zasloni, na primer domača televizija. Dodatnih 38 odstotkov prinese domača omrežna oprema, ki med drugim vključuje routerje in modeme.

Za 10 odstotkov emisij je odgovorna internetna infrastruktura, le 1 odstotkov pa predstavljajo podatkovni centri.

To pomeni, da ima največji vpliv prav naprava, ki jo uporabljate. Potrebno pa je dodati, da podatkovni centri niso problematični le s stališča ogljikovih emisij, temveč tudi porabljene vode za hlajenje. Ta je potrebna tako za umetno inteligenco kot za pretočne vsebine, saj oboje zahteva več prostora na serverjih.

Your Netflix Addiction 🍿 is Killing the Planet 🌍 – Here’s Why

Največ lahko naredite z izbiro naprav

Ker so domače naprave odgovorne za največ emisij, ki nastanejo pri pretočnih vsebinah, predstavljajo tudi najučinkovitejši ukrep. Če serijo gledate na velikem televizijskem zaslonu pri tem lahko porabite 4,5-krat več energije, kot če si isto serijo pogledate na prenosnem računalniku in približno 90-krat več, kot če bi jo gledali na telefonu. Tudi kakovost videa vpliva na porabo, a manj kot si mislite. Video v kakovosti 4K zahteva 7 GB podatkov na uro, običajna ločljivost pa 1GB.

Vseeno lahko na manjših zaslonih zavestno izberete običajno ločljivost namesto 4K, saj je razlika praktično neopazna. Še vedno ne razumete, zakaj so ravno domače naprave tako problematične? Skrivnost se skriva v njihovi proizvodnji, ki predstavlja približno 80 odstotkov ogljikovih emisij v celotnem življenjskem ciklu pametnega telefona in tretjino v življenjskem ciklu televizije.

Bangkok, Thailand - April 25, 2022 : iPhone 13 showing its screen with Netflix application.
Foto: Wachiwit iz iStock

Ostali ukrepi, s katerimi lahko pomagate

Kot posameznik je žal težko rešiti tako obsežen problem, lahko pa s pametnimi odločitvami množica ljudi naredi razliko, ki se sešteje v velik vpliv. Začnite z virom energije: če lahko izberete obnovljive vire energije, s tem občutno zmanjšate emisije ne glede na napravo, ki jo uporabljate. Poleg tega ne pretiravajte z velikostjo zaslona. Novice si lahko pogledate na telefonu namesto na televiziji.

Na televiziji vključite način za varčevanje energije in jo popolnoma izključite iz omrežja, ko je ne gledate. Izberite ločljivost, ki jo zares potrebujete. Za poslušanje podcasta med kuhanjem verjetno ne potrebujete 4K posnetka. Poskrbite tudi za življenjsko dobo naprav, saj, kot že omenjeno, največ ogljikovih emisij nastane med njihovo proizvodnjo.

Ne sledite novim trendom, izberite obnovljene naprave in poskrbite za recikliranje odpadne elektronike. Ko kupujete routerje, upoštevajte njihovo energetsko učinkovitost.

Black cord from old analog TV is inserted into outlet against outdated wallpaper in room.
Foto: Yaraslau Saulevich iz iStock

FOTO: Odprli nov študentski dom v Mariboru, vse to ponuja

Žiga Kastelic
-
0
FOTO: Odprli nov študentski dom v Mariboru, vse to ponuja

V Mariboru so slovesno otvorili prenovljeni študentski dom oz. Dom 15. Ta se pridružuje že prenovljenemu študentskemu domu 1 na Tyrševi ulici, medtem ko se prenova Depandanse s telovadnico še nadaljuje.

Temeljita preobrazba študentskega doma

Skupaj ti projekti ustvarjajo celovit premik k sodobnejšemu in trajnostnemu študentskemu okolju, so zagotovili pri ministrstvu za visoko šolstvo.

Dom 15, prvotno zgrajen leta 1994, je doživel temeljito preobrazbo. Prenova je bistveno izboljšala energetsko učinkovitost, zmanjšala porabo primarne energije za več kot 30 odstotkov, posodobila opremo in stavbno pohištvo, zagotovila dostopnost za gibalno ovirane študente z vgradnjo dvigala ter uvedla sodobne standarde požarne varnosti v skladu z zakonodajo in trajnostno mobilnostjo. Z obnovo so se zmanjšale emisije toplogrednih plinov za več kot 30 odstotkov ter povečala energetska učinkovitost.

Študentski dom
Foto: on Univerza v Mariboru

Investicije v prihodnost

»V mandatu tega ministrstva je bilo samo za prenovo študentskih domov v Mariboru namenjenih skoraj 20 milijonov evrov; večina iz proračuna, ostalo pa iz evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost,« je ob odprtju doma dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.

Vlaganja se ne ustavljajo pri študentskih domovih. V Mariboru potekajo tudi številni drugi projekti: širitev Fakultete za zdravstvene vede, prenova raziskovalnih centrov ter sanacija stavb, povezanih z univerzo. Med največjimi projekti izstopa tudi nastajajoči podatkovni center, ki bo gostil superračunalnik – pomemben korak za razvoj znanosti in tehnologije v Sloveniji.

Rektor UM: odpiramo prostor novih priložnosti

Rektor Zdravko Kačič je ob tem poudaril širši pomen takšnih projektov: »Danes ne odpiramo zgolj prenovljenega objekta, temveč odpiramo prostor novih priložnosti, novih začetkov in skupnosti.«

Dom 15 tako ni le prostor za bivanje. Postal bo stičišče različnih generacij, od študentov in študentskih družin do mladih raziskovalcev ter gostujočih profesorjev iz tujine. Prav ta raznolikost ustvarja okolje, kjer se prepletajo ideje, kulture in ambicije.

Podobno je izpostavil tudi direktor študentskih domov Borut Gaber: »Današnja otvoritev ni le zaključek uspešne prenove, temveč tudi začetek novega obdobja za naše študente, raziskovalce, profesorje in vse, ki bodo v tem domu našli svoj prostor za delo, ustvarjanje in osebno rast. Želimo si, da tudi Dom 15 postane okolje, ki spodbuja sodelovanje, inovativnost in mednarodno povezovanje ter prispeva k temu, da Univerza v Mariboru ostaja odprta, napredna in prijazna akademska skupnost. Veselimo se vseh zgodb, dosežkov in novih poti, ki se bodo tukaj začele.«

Otvoritev doma
Foto: on Univerza v Mariboru

Kapacitete za do 153 študentov

Prenovljeni Dom 15 ponuja 94 ležišč v garsonjerah in apartmajih, z možnostjo dodatnih kapacitet za do 153 študentov. Namenjen je širokemu krogu uporabnikov, od rednih študentov do gostujočih akademikov v okviru mednarodnih izmenjav.

Projekt, vreden nekaj več kot 6,3 milijona evrov, je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter iz državnega proračuna.

Začel se je leta 2021, s pričetkom izdelave projektne in investicijske dokumentacije, finančni zaključek projekta je 30. 6. 2026.

Razkriti novi trendi uporabe drog v Sloveniji: spet je to pokazala odpadna voda

Špela Bošnjak
-
0
Razkriti novi trendi uporabe drog v Sloveniji: spet je to pokazala odpadna voda

Spremljanje uporabe drog prek analize odpadnih voda v zadnjih letih postaja eno najzanesljivejših orodij za vpogled v dejanske navade prebivalstva. Tak pristop omogoča objektivno oceno porabe drog, saj ne temelji na anketah ali samoocenah, temveč na biokemičnih sledovih, ki jih snovi pustijo v okolju.

Najnovejši podatki za leto 2025 kažejo, da se je v Sloveniji uporaba MDMA zmanjšala, hkrati pa se pojavljajo novi trendi, zlasti pri drugih psihoaktivnih snoveh.

Opazen upad MDMA, a visoke ravni ostajajo

Raziskava, ki sta jo izvedla Evropska agencija za droge (EUDA) in raziskovalna mreža SCORE, je zajela približno 115 evropskih mest. V Sloveniji so bili vključeni Ljubljana, Maribor, Kranj, Nova Gorica, Velenje, Novo mesto ter območje Domžal–Kamnik. V enotedenskem obdobju med pomladjo so analizirali dnevne vzorce odpadnih voda in iskali sledi različnih drog, med drugim amfetamina, kokaina, MDMA, ketamina in konoplje.

Rezultati kažejo, da so se skupne količine MDMA med letoma 2024 in 2025 zmanjšale za približno 16 odstotkov. Večina mest – kar 62 odstotkov – je poročala o upadu zaznav, medtem ko je v manjšem deležu ostalo stanje stabilno ali se je celo povečalo. Upad je bil posebej izrazit v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji.

Kljub temu MDMA ostaja razširjena droga. Prisotna je bila skoraj v vseh analiziranih evropskih mestih, izjema je bila le Nova Gorica. Najvišje obremenitve so bile še vedno zaznane v nekaterih mestih v Sloveniji, Belgiji, Španiji in na Nizozemskem, kar kaže, da kljub splošnemu upadu problem ostaja pomemben.

Vpliv kokaina in dopamina na naše telo
Vpliv kokaina in dopamina na naše telo Foto: Thitikorn Suksao iz iStock

Razlike med mesti in porast drugih drog

Analiza je razkrila tudi pomembne razlike med posameznimi mesti in državami. Slovenska mesta so izstopala po relativno visoki obremenjenosti s kanabisom, kar je v skladu z nekaterimi prejšnjimi evropskimi poročili. Podobne trende so zaznali tudi v Nemčiji in na Nizozemskem, medtem ko so bile najvišje ravni na splošno zabeležene v Severni Ameriki.

Pri kanabisu so bili trendi bolj raznoliki: približno tretjina mest je poročala o povečanju, skoraj polovica o zmanjšanju, preostala pa o stabilnih ravneh. Takšna razpršenost kaže, da na uporabo vplivajo lokalni dejavniki, kot so dostopnost, zakonodaja in družbeni vzorci.

Posebej izstopa ketamin, pri katerem so raziskovalci zaznali izrazit porast. Med letoma 2024 in 2025 so se njegove količine povečale za skoraj 41 odstotkov. Večina mest je poročala o rasti, najvišje obremenitve pa so bile zabeležene v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem. V Sloveniji je bil ketamin prisoten predvsem v Ljubljani in Novem mestu, medtem ko ga v nekaterih drugih okoljih niso zaznali.

cooked heroin drugs and injection syringe on black background
Foto: akiyoko iz iStock

Specifični vzorci v Sloveniji

Podatki kažejo, da se vzorci uporabe drog med slovenskimi mesti razlikujejo. V Novi Gorici in na območju Domžal–Kamnika na primer niso zaznali amfetamina, medtem ko so metamfetamin odkrili v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici. Takšne razlike poudarjajo pomen lokalnega spremljanja in prilagojenih preventivnih ukrepov.

Metoda analize odpadnih voda ima pri tem pomembno prednost, saj omogoča da v realnem času spremljamo trende. Strokovnjaki poudarjajo, da lahko takšni podatki pomagajo zdravstvenim službam in odločevalcem pri hitrejšem odzivanju na spremembe v uporabi drog.

Tranq, droga, ki te spremeni v zombija
Tranq, droga, ki te spremeni v zombija Foto: Tinnakorn Jorruang iz iStock

Kaj pomenijo rezultati za prihodnost

Čeprav upad MDMA lahko kaže na spremembe v nočnem življenju, dostopnosti ali preferencah uporabnikov, strokovnjaki opozarjajo, da se trg drog nenehno spreminja. Povečanje uporabe ketamina je lahko znak premika k drugim substancam, kar potrjujejo tudi širše evropske analize.

Spremljanje odpadnih voda se tako vse bolj uveljavlja kot ključno orodje javnega zdravja. Omogoča zgodnje zaznavanje novih trendov, spremljanje učinkovitosti preventivnih ukrepov ter boljše razumevanje vedenja prebivalstva. Podatki za leto 2025 potrjujejo, da se uporaba drog v Evropi ne zmanjšuje enotno, temveč se preoblikuje – kar zahteva stalno pozornost in prilagodljive strategije.

Potrdili nadaljevanje Gospodarja prstanov: velik del bodo poglavja, ki jih filmi niso vsebovali

Žiga Kastelic
-
0
Potrdili nadaljevanje Gospodarja prstanov: velik del bodo poglavja, ki jih filmi niso vsebovali

Peter Jackson je v pogovoru z voditeljem Stephenom Colbertom potrdil, da nastaja nadaljevanje filmske trilogije Gospodar prstanov. Naloga, ki se jo je desetletja izogibal celo Tolkien sam, bo zdaj postala film. Zgodba je že znana, iz informacij pa lahko razberemo marsikaj zanimivega.

Potrdili film, ki bo sledil trilogiji Gospodar prstanov

Novico sta razkrila Peter Jackson in Stephen Colbert v pogovoru, kjer je Jackson potrdil, da film Lov na Goluma napreduje po načrtih – v kina naj bi prišel konec leta 2027. »Andy Serkis opravlja odlično delo. Videti je odlično, scenarij se res dobro sestavlja in mislim, da bo to res dober film,« je pojasnil režiser trilogij Gospodar prstanov in Hobit.

Jackson je nato namignil na Colberta kot osebo, ki bo pomagala razviti naslednji film z naslovom Gospodar prstanov: Sence preteklosti (Lord of the Rings: Shadows of the Past, op. p.).

Colbert, sicer eden najvidnejših Tolkienovih navdušencev, je pojasnil, da bo zgodba njegovega filma izhajala iz poglavij Bratovščine prstana, ki niso bila vključena v Jacksonovo adaptacijo iz leta.

Gospodar prstanov
Foto: on imdb

Nadaljevanje Gospodarja prstanov s poglavji Bratovščine prstana

»Veš, kaj mi pomenijo knjige in kaj mi pomenijo tvoji filmi. Ampak stvar, ki sem jo vedno znova bral, je bilo šest poglavij na začetku Bratovščine prstana, ki jih takrat niste dodali v prvi film,« je Colbert povedal Jacksonu. Dodal je, da je pomislil, kako bi to lahko postala samostojna zgodba, ki bi se lahko vključila v širšo zgodbo: »Bi lahko naredili nekaj, kar bi bilo popolnoma zvesto knjigam, hkrati pa bi bilo popolnoma zvesto filmom, ki ste jih že posneli?«

Colbert je povedal, da se je po tem, ko se je domislil te ideje, o njej pogovoril s svojim sinom, scenaristom Petrom McGeejem, in zasnoval okvir za film. Ko so bili temelji postavljeni, je Colbert poklical Jacksona in v zadnjih dveh letih sta sodelovala s scenaristko Philippo Boyens pri razvoju scenarija.

Uradni opis filma se glasi: »Štirinajst let po Frodovi smrti se Sam, Merry in Pippin odpravijo na pot po prvih korakih svoje pustolovščine. Medtem Samova hči Elanor odkrije dolgo zakopano skrivnost in je odločena razkriti, zakaj je bila Vojna za prstan skoraj izgubljena, še preden se je sploh začela.«

Informacij za zdaj ni veliko, vprašanj pa ogromno

Nov projekt Gospodarja prstanov predstavlja Colbertov prvi poskus ustvarjanja scenarija za film. Ne bo pa to njegovo prvo sodelovanje z Jacksonom, saj je imel majhno vlogo v filmu Smaugova pušča.

Novozelandska scenaristka Boyens ima dolgoletno zgodovino sodelovanja z Jacksonom. Skupaj s Fran Walsh je pomagala pri pisanju scenarija za njegovo trilogijo »Gospodar prstanov« in filme »Hobit«. Soavtorica je bila tudi pri Jacksonovem King Kongu, vlogo producentke pa je prevzela pri animiranem filmu Gospodar prstanov: Vojna Rohirrimov.

McGee je sodeloval pri produkciji več filmov in televizijskih serij, vključno s filmom Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja in Netflixovo serijo Outer Banks.

Večina ljudi meri inteligenco narobe: kam spadate med teh 8 tipov inteligentnosti?

Maša Kraljič
-
0
Večina ljudi meri inteligenco narobe: kam spadate med teh 8 tipov inteligentnosti?

Ko beremo ali se pogovarjamo o inteligentnosti, je običajno prva stvar, na katero pomislimo, IQ oziroma njegova višina. Vendar IQ oziroma inteligenčni kvocient ni edino merilo inteligentnosti. Po teoriji raznolikih inteligentnosti, ki jo je leta 1983 razvil ameriški psiholog Howard Gardner, poznamo osem vrst inteligentnosti. Vsako od teh vrst lahko vsi razvijemo do določene mere kompetentnosti.

Razumevanje teorije raznolikih oziroma več inteligenc je pomembno, saj posameznikom pomaga spoznati, da inteligenca niso le akademski dosežki oziroma višina IQ, temveč vključuje tudi različne sposobnosti.

Med osem vrst inteligentnosti, ki jih poznamo, spadajo jezikovna, logično-matematična, prostorska, glasbena, telesno-gibalna, medosebna, znotrajosebna in naravoslovna. Vsako od omenjenih vrst se da razvijati in nadgrajevati.

Osem vrst inteligentnosti

Jezikovna inteligentnosti

Portrait of smiling, happy, bearded man wearing stylish eyeglasses and yellow hat taking notes, writer having paperwork, sitting at home. Education concept
Foto: Mariia Vitkovska iz iStock

Jezikovna inteligentnost je sposobnost učinkovitega besednega izražanja in razumevanja kompleksnih besedil. Pomeni občutljivost za govorjeni in pisni jezik, sposobnost učenja novih jezikov ter uporabo jezika za doseganje določenih ciljev. Uporabljamo jo predvsem pri branju, tvorjenju in razumevanju besedil.

Kako jo razvijati?

Veliko beri, piši dnevnik, zgodbe ali poezijo, sodeluj v debatah ter se uči novega besedišča in tujih jezikov.

Logično-matematična inteligentnost

Girl child, thinking and light bulb for learning math, numbers and creative vision, ideas or solution at home. Kid with school book, writing and education doodle, brainstorming or imagination overlay
Foto: Jacob Wackerhausen iz iStock

Logično-matematična inteligentnost je sposobnost abstraktnega mišljenja, logičnega razmišljanja in sklepanja. Uporabljamo jo pri reševanju matematičnih problemov, deduktivnem in induktivnem mišljenju ter znanstvenem raziskovanju.

Kako jo razvijati?

Igraj strateške igre, kot je na primer šah, izvajaj znanstvene poskuse, nauči se programiranja in vadi mentalno matematiko.

Prostorska inteligentnost

Traveler young woman searching direction with a compass on background of map in the forest
Foto: hobo_018 iz iStock

Prostorska inteligentnost temelji na tvorbi vidnih predstav o poteku ali videzu stvari, kot so barva, oblika, postavitev. Sem spada tudi sposobnost dobre orientacije in presoja razmerij med predmeti v prostoru ter sposobnost preoblikovanja, spreminjanja ali manipuliranja vizualnih informacij. Ljudje z visoko prostorsko inteligenco so dobri v vizualizaciji, risanju, občutku za smer, sestavljanju ugank in branju zemljevidov. Uporabljamo jo pri vožnji ali hoji skozi neznano mesto, risanju, oblikovanju.

Kako jo razvijati?

Vadi skiciranje in risanje, nauči se fotografirati, rešuj sestavljanke ter se nauči brati zemljevide in uporabljati navigacijska orodja, kot je na primer kompas.

Glasbena inteligentnost

An elderly man is playing guitar
Foto: Rawpixel iz iStock

Glasbena inteligentnost je sposobnost ustvarjanja in poustvarjanja glasbe, prepoznavanja melodij in sledenja ritmu. Ljudje z visoko razvito tovrstno inteligentnostjo so bolj občutljivi na barvo, ritem, trajanje in glasnost zvokov. Uporabljamo jo pri igranju instrumentov, petju in skladanju.

Kako jo razvijati?

Nauči se igrati instrument, aktivno poslušaj različne glasbene zvrsti, ustvarjaj ritme ali se pridruži pevskemu zboru.

Telesno gibalna inteligentnost

A happy mother playing football outdoor on a summer day with her daughter
Foto: LSOphoto iz iStock

Telesno-gibalna inteligentnost temelji na spretni uporabi telesa, nadzoru in koordinaciji telesnih gibov. Vključuje telesno koordinacijo, ravnotežje, spretnost, moč in gibljivost. Uporabljamo jo pri usklajenih gibanjih, kot so šport, ples ter različne ročne spretnosti oziroma ravnanje s predmeti.

Kako jo razvijati?

Ukvarjaj se s športom, plesom, igro, jogo ali drugimi praktičnimi dejavnostmi, kot sta ustvarjanje in gradnja.

Medosebna inteligentnost

Communications, trust, connection, closeness in marriage couple relationships. Mature husband shares his worries with wife while she listens with understanding and support, showing love and care
Foto: brizmaker iz iStock

Medosebna inteligentnost se kaže v sposobnosti razumevanja drugih ljudi in uravnavanja medčloveških odnosov. Odraža se v spretnosti navezovanja stikov in komunikacije z drugimi ter v sposobnosti razumevanja njihovih težav, motivov in čustev ter učinkovitem odzivanju na vedenje drugih.

Kako jo razvijati?

Vadi aktivno poslušanje, sodeluj v timskih projektih, postani prostovoljec in se nauči uspešno reševati konflikte.

Znotrajosebna inteligentnost

Dreamy woman podring while working on journalistic publication sitting with notebook in cafe,thoughtful female student in eyewear doing homework task solving problems and analyzing information
Foto: GaudiLab iz iStock

Znotrajosebna inteligentnost je sposobnost zavedanja in razumevanja lastnega doživljanja ter vedenja. Ljudje z visoko razvito to inteligentnostjo razumejo vzroke in posledice svojega doživljanja ter imajo dobro razvito samokontrolo. Poznajo svoje močne in šibke točke.

Kako jo razvijati?

Piši dnevnik ali zapisuj svoje misli, prakticiraj čuječnost, preizkusi meditacijo in si postavi osebne cilje.

Naravoslovna inteligentnost

Family mom and two child daughter planting seedling In ground on allotment in garden
Foto: Ulza iz iStock

Naravoslovna inteligentnost je sposobnost sistematičnega opazovanja, razumevanja in razlikovanja naravnih in umetnih vzorcev ali sistemov. Uporabljamo jo pri prepoznavanju rastlin, živali ali mineralov ter pri vrtnarjenju in ribolovu.

Kako jo razvijati?

Vrtnari, hodi v hribe, uči se botaniko ter vodi dnevnik vremena ali vzorcev divjih živali.

Sodišče odločilo, če je bil dvig cen LPP vozovnic ustaven

Žiga Kastelic
-
0
Sodišče odločilo, če je bil dvig cen LPP vozovnic ustaven

Piratska stranka je podala pobudo za oceno ustavnosti sklepa, s katerim je ljubljanski mestni svet septembra lani podražil vozovnice Ljubljanskega potniškega prometa (LPP).

Pirati izrecno proti zvišanju cen mestnega prometa

Ustavno sodišče je pobudo soglasno zavrglo. Pojasnili so, da ker sklep nima pravne narave predpisa, za njegovo presojo niso pristojni.

Kot poroča STA iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da akti, ki določajo konkretno ceno storitev javne gospodarske službe in ki ne vsebujejo pravil, ki bi opredeljevala metodologijo za oblikovanje teh cen, nimajo pravne narave predpisa.

Zato ustavno sodišče ni pristojno za njihovo presojo, so v objavi na svojih spletnih straneh pojasnili na sodišču.

city bus picking up passengers at stop in ljubljana slovenia during autumn sunlight, public transport and urban mobility scene
Foto: IjordaN iz iStock

Janković pojasnjuje, da občani o tem ne morejo odločati na referendumu

Podražitev enkratne vozovnice se je zgodila septembra lani. Pirati so predlagali odločanje o višanju cen na občinskem referendumu, a je pobudo zavrnil župan Zoran Janković. Kot je pojasnil, bi bil tak referendum glede na določila zakona o lokalni samoupravi nedopusten. Dodal je, da lahko občani skladno z zakonom na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Piratska stranka je zaradi tega proti občini vložila tožbo na upravno sodišče, ki je odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Občina je na to odločitev vložila predlog revizije na vrhovno sodišče, Pirati pa so vložili še pobudo za oceno ustavnosti.

Omejitev vpisa je več kot lani, največjih jih ima ta univerza: prebrskali smo rezultate prvega prijavnega roka

Žiga Kastelic
-
0
Omejitev vpisa je več kot lani, največjih jih ima ta univerza: prebrskali smo rezultate prvega prijavnega roka

Potem, ko se je 18. marca zakjučil prvi prijavni rok za vpis v prvi letnik, so zdaj znani tudi točni podatki.

Oddali so 16.570 prijav za redni in izredni študij

Na 18.905 razpisanih vpisnih mest za redni in izredni študij je bilo oddanih 16.570 prijav.

Omejitev vpisa ima trenutno 117 študijskih programov oziroma smeri/lokacij in načinov študija. To je več kot lani, ko je imelo omejitev vpisa 108 smeri/lokacij.

Pri 10 študijskih programih odločitev o omejitvi vpisa še ni znana.

Kadar število prijav, navedenih na prvem mestu, presega število razpisanih mest za manj kot 10 odstotkov, o omejitvi vpisa odloči pristojni organ visokošolskega zavoda.

V skladu z rokovnikom prijavno-sprejemnega postopka morajo visokošolski zavodi svojo odločitev sporočiti najpozneje do 24. aprila 2026. Do tega datuma morajo javni visokošolski zavodi sporočiti tudi morebitno povečanje števila vpisnih mest.

Na katero univerzo so se najraje vpisovali dijaki?

Med študijskimi programi z omejitvijo vpisa so že tradicionalno študijski programi vseh treh akademij Univerze v Ljubljani (Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje), študijski programi obeh Medicinskih fakultet (Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru), pa tudi veliko študijskih programov s področja zdravstva in socialne varnosti.

  • Univerza v Ljubljani je prejela 9831 prijav (prve želje) – omejitev vpisa ima 71 študijskih programov oziroma smeri, za 5 študijskih programov še čakajo odločitev visokošolskih zavodov,
  • Univerza v Mariboru je prejela 3942 prijav – omejitev vpisa ima 21 študijskih programov, za 4 študijske programe še čakajo odločitev visokošolskih zavodov,
  • Univerza na Primorskem je prejela 1293 prijav – omejitev vpisa ima 11 študijskih programov oziroma smeri, za en študijski program še čakajo odločitev visokošolskega zavoda,
  • Univerza v Novi Gorici je prejela 61 prijav (prve želje) – omejitev vpisa ima en študijski program,
  • Univerza v Novem mestu je prejela 252 prijav (prve želje) – omejitev vpisa imata 2 študijska programa,
  • Nova univerza je prejela 107 prijav (prve želje) – omejitev vpisa ima en študijski program,
  • Univerza Alma Mater Europaea je prejela 133 prijav (prve želje) – omejitev vpisa ima en študijski program na dveh lokacijah,
  • Javni in koncesionirani samostojni visokošolski zavodi so prejeli 951 prijav (prve želje) – omejitev vpisa ima 8 študijskih programov oziroma smeri/lokacij.

Sklepe o rezultatih prvega roka izbirnega postopka bodo kandidati prejeli elektronsko preko portala eVŠ do 24. julija 2026, vpis sprejetih pa bo potekal na visokošolskih zavodih od 24. julija do najkasneje 14. avgusta 2025.

Drugi prijavni rok bo potekal od 20. do 27. avgusta 2026.

Podatki o še prostih mestih za drugi prijavni rok bodo 19. avgusta 2026 objavljeni na spletni strani razpisa za vpis in na spletnih straneh visokošolskih prijavno-informacijskih služb.

Vpis na faks 2026/27: Vsi datumi na enem mestu

1...818283...2.165Stran 82 od 2.165