Kaj je Grammarly in ali res deluje?

Digital editor corrects errors in manuscript for online publication.
Foto: AndreyPopov iz iStock

Med vsemi orodji umetne inteligence je Grammarly tisti, ki ga lahko uporabljate vsak dan. Pri pisanju akademskih člankov, poslovnih emailov, sporočil, poročil in raziskovalnih nalog ter celo objav na instagramu.

Grammarly namreč zmore dosti več kot »autocorrect« na tipkovnici in »spell-checker« v Wordu. Še zdaleč ni namenjen le odpravljanju osnovnih slovničnih napak. Preberite si, kje vse vam Grammarly lahko pomaga in kako začeti z njegovo uporabo.

Zakaj Grammarly ni le običajen »spell-checker«?

Grammarly je programska rešitev, ki uporablja umetno inteligenco za analizo besedila v angleščini. Ko pišete – bodisi v brskalniku, Wordu ali neposredno v njihovi spletni aplikaciji – sistem v ozadju preverja pravopis, slovnico, stavčno strukturo in slog. Če zazna napako ali možnost izboljšave, vam jo označi in predlaga popravek. Vi pa se odločite, ali ga boste sprejeli. Urejevalniki besedil danes že vključujejo preverjanje črkovanja in odpravo napak – a se z Grammarly ne morejo primerjati.

Razlika je predvsem v globini analize. Grammarly ne preverja le napačno zapisanih besed, temveč tudi nepravilno rabo časov, nejasne stavčne strukture, ponavljanje izrazov in celo ton sporočila. Če na primer napišete email, vam lahko namigne, da delujete preostro ali premalo samozavestno. To je še posebej koristno v poslovnem okolju, kjer je vtis, ki ga ustvarite z zapisanim, izjemno pomemben.

How to Use Grammarly

Funkcije, ki bodo spremenile vaš vsakdan

Glavna prednost Grammarly je, da vam besedil ni treba kopirati v ločeno aplikacijo, da bi odpravili slovnične napake. Deluje namreč kot integracija preko več kot 500.000 aplikacij: socialna omrežja, Google Docs, email, Word …

Grammarly bo samodejno preverjal slovnico in slog znotraj posameznih aplikacij ter vam omogočal takojšnje sprejemanje popravkov. Deluje tudi na telefonu, v brskalniku ali kot samostojna aplikacija. Nastavite lahko tudi želeni ton sporočila, kar prepreči, da bi bila raziskovalna naloga preveč »zabavna« sporočilo prijatelju iz Amerike pa diplomatsko.

Pogosto poleg popravka lahko kliknete tudi na več informacij o napaki, kjer vam Grammarly razloži ozadje in slovnično pravilo, ki ste ga v besedilu kršili. Za vse, ki jim angleščina ni materni jezik, je to koristen način, da se sproti učijo in izboljšujejo svoje znanje.

Zakaj tudi Grammarly ni perfekten?

Sliši se prelepo, da bi bilo res. In seveda ima tudi Grammarly svoje pomanjkljivosti oziroma omejitve. Še največja med njimi je, da deluje le za 6 različnih jezikov, med katerimi seveda ni slovenščine. Trenutno lahko Grammarly uporabljate za angleščino, francoščino, portugalščino, nemščino in italijanščino.

Pri njegovi uporabi se morate zavedati, da ni človeški lektor in ne razume vedno širšega konteksta, zlasti pri strokovnih ali zelo specifičnih besedilih. Včasih predlaga poenostavitve, ki sicer naredijo stavek bolj splošen, a hkrati odvzamejo del strokovne natančnosti. Če slepo sprejmete vse predloge, lahko vaše besedilo postane generično. Zato je smiselno, da orodje uporabljate kot pomočnika, ne kot avtoriteto.

Brezplačna ali premium različica?

Na voljo sta brezplačna in plačljiva različica. Brezplačna zadostuje za osnovno preverjanje slovnice in pravopisa, medtem ko plačljiva ponuja naprednejše slogovne analize, preverjanje plagiatorstva in dodatne funkcije za izboljšanje tona. Če redno pripravljate pomembne dokumente v angleščini, se vam lahko nadgradnja izplača. Ta stane 30 evrov mesečno, oziroma 12 evrov mesečno, če sklenete naročnino za eno leto. Če pa angleščino uporabljate le občasno, bo osnovna različica verjetno povsem dovolj.

Should You Pay for Grammarly Premium? Pros, Cons & Honest Verdict

 

Tvoja odločitev. Tvoja kariera. Tvoja prihodnost.

Two robots are being worked on by two people. One of the people is wearing a yellow vest
Foto: WUT789 iz iStock

Zakaj se vse več mladih odloča za višjo šolo?

Odločitev o študiju po končani srednji šoli ni enostavna. Razmisliti moraš, kaj te veseli, kakšni so tvoji cilji in hkrati upoštevati vse, kar se dogaja okrog tebe. Višje strokovne šole to izbiro poenostavljajo. Pomembno pri izbiri pa je tudi dejstvo, da so višješolski diplomanti med najbolj zaposljivimi v terciarnem izobraževanju.

Zakaj višješolski študij?

Eden pomembnejših razlogov za izbiro višješolskega študija je visoka zaposljivost diplomantov. Višješolski diplomanti sodijo med najbolj iskane kadre znotraj terciarnega izobraževanja, saj delodajalci cenijo njihovo praktično znanje in pripravljenost na delo.

V višješolske programe se vpisujejo predvsem mladi, ki si želijo znanje uporabljati že med študijem. Dvoletni študij namreč vključuje kar 800 ur praktičnega izobraževanja v podjetjih, kar pomeni, da več kot polovico časa študenti preživijo v realnem delovnem okolju. Tako teorija hitro dobi smisel in uporabno vrednost.

Med praktičnim delom študija se študenti soočajo s konkretnimi izzivi podjetij, pri tem pa jih vodijo mentorji z bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem. Praksa je hkrati tudi priložnost za predstavitev delodajalcem, zato ni presenetljivo, da se veliko študentov zaposli prav v podjetjih, kjer so opravljali praktično usposabljanje.

Dodatno prednost višješolskega študija predstavlja možnost mednarodnih izmenjav. Del študija ali prakse je mogoče opraviti tudi v tujini, na primer v okviru programov, kot je Erasmus+. Takšna izkušnja študentom omogoča širjenje obzorij, pridobivanje novih znanj in razvoj kulturnih kompetenc, ki so vse bolj cenjene na globalnem trgu dela.

Višje strokovne šole tako ponujajo študij, ki povezuje znanje, izkušnje in konkretne karierne priložnosti že od prvega dne.

Široka paleta programov

Po vsej Sloveniji je kar 48 višjih strokovnih šol, ki ponujajo več kot 30 različnih študijskih programov: elektronika, informatika, mehatronika, medijska produkcija, fotografija, ekonomija, logistično inženirstvo, gradbeništvo, gostinstvo in turizem, varstvo okolja, strojništvo, lesarstvo, hortikultura, kozmetika… Morda svoj študijski program najdeš blizu doma, kar bistveno zmanjša tvoje stroške, ki bi jih sicer imel za bivanje drugje.

Študij traja dve leti, po zaključku pa pridobiš 6/1 izobrazbeno raven in 120 kreditnih točk, ki jih lahko uveljavljaš tudi pri nadaljnjem študiju.

Vsi višješolski programi so modularno zasnovani in kreditno ovrednoteni po enotnem kreditnem sistemu. Kreditni sistem omogoča študentom prehodnost med moduli in po končanem študiju uveljavljanje pridobljenih kreditnih točk v nadaljnjem izobraževanju.

POGOJ ZA VPIS je splošna ali poklicna matura. Kandidira lahko vsakdo z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, če ima ob tem tri leta delovnih izkušenj in opravljen preizkus znanja iz slovenščine (oz. italijanščine ali madžarščine na narodnostno mešanih območjih) in matematike ali tujega jezika.

Pomembni datumi:

  • 1. prijavni rok: od 18. februarja do 18. marca 2026
  • 2. prijavni rok: od 21. avgusta do 27. avgusta 2026

Več informacij o študiju na višjih strokovnih šolah poišči na: www.skupnost-vss.si. Spremljaj nas tudi na facebooku: @skupnost.vss.

Cepivo, ki je norice v cepljeni populaciji skoraj izbrisalo

cepivo otrok

Norice oziroma vodene koze so zelo nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus varicella zoster. Čeprav jih mnogi še vedno dojemajo kot nenevarno bolezen otroštva, izkušnje iz pediatričnih ambulant kažejo drugačno sliko. Norice lahko potekajo z zapleti, ki zahtevajo tudi bolnišnično zdravljenje, obenem pa močno posežejo v vsakdan družin in delovno življenje staršev.

Pomemben mejnik pri obvladovanju bolezni v Sloveniji je bila uvedba rednega cepljenja proti noricam januarja lani. Cepivo je od takrat na voljo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke, rojene februarja 2024 in kasneje, in se izvaja v sklopu rutinskega programa cepljenja.

Izkušnje iz ambulante v Kamniku

V ambulanti dr. Baš, dr. med., specialista pediatrije, v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik opažajo izjemno pozitiven odziv staršev na možnost cepljenja proti noricam. Kot poudarja, je cepivo varno in zelo učinkovito, zanimanje zanj pa se iz meseca v mesec povečuje.

»V naši ambulanti starši cepljenje proti noricam sprejemajo z navdušenjem. Povpraševanja je veliko več, starši pa pogosto poudarjajo, da jim veliko pomeni, ker je cepivo krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ker cepljenje poteka brez dodatnih obiskov ambulante,« pojasnjuje dr. Baš.

Cepljenje namreč poteka hkrati s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek otrok prejme med 11 in 18 meseci starosti, drugi pa pri treh letih. Takšna organizacija pomeni manj logističnih obremenitev za starše in boljšo precepljenost otrok.

»Precepljenost se povečuje in lahko rečemo, da cepljenje proti noricam postaja že kar utečena praksa v naši ambulanti,« dodaja.

Zapleti niso redkost

Čeprav večina otrok norice preboli brez hujših posledic, izkušnje iz prakse kažejo, da zapleti niso redki. V kamniški ambulanti so v zadnjem obdobju obravnavali tudi hujše primere: »V zadnji triadi 2025 smo obravnavali otroka, ki je zaradi bakterijske superinfekcije potreboval bolnišnično zdravljenje, en otrok pa je potreboval obravnavo pri okulistu zaradi zapletov z očesno veznico,« opozarja dr. Baš.

Norice lahko povzročijo okužbe kože, pljučnico, okužbe krvi, v redkih primerih pa tudi kasnejši razvoj pasovca. Po preboleli bolezni je imunski sistem pogosto začasno oslabljen, kar pomeni večjo dovzetnost za druge okužbe.

Zakaj se starši odločajo tudi za cepljenje sorojencev

Posebej zanimiv je podatek, da se številni starši odločijo za cepljenje tudi starejših sorojencev, čeprav je cepivo zanje samoplačniško: »Veliko staršev se zavestno odloči, da cepi tudi sorojence, saj želijo preprečiti težji potek bolezni in morebitne zaplete,« pojasnjuje dr. Baš.

Pri noricah se namreč sorojenci skoraj praviloma okužijo eden za drugim. To pomeni več tednov nege, torej daljšo odsotnost starša z delovnega mesta ter posledično obremenitve za družino in delodajalce. Sedem do štirinajst dni trajajoča izolacija lahko hitro postane resen organizacijski in finančni izziv.

Skoraj popolna zaščita

Cepivo proti noricam nudi zelo visoko raven zaščite. Že prvi odmerek zagotavlja od 93 do 97 odstotkov učinkovitosti, z dvema odmerkoma pa je zaščita skoraj popolna. Države, ki so cepljenje uvedle že pred leti, poročajo o izrazitem upadu obolevnosti. V Združenih državah Amerike se je število primerov zmanjšalo za kar 97 odstotkov.

Redno cepljenje ne ščiti le posameznega otroka, temveč zmanjšuje tudi širjenje virusa v skupnosti. Manj izbruhov v vrtcih in šolah pomeni več stabilnosti za družine in manj nepredvidenih prekinitev vsakdanjega življenja.

Izkušnje iz ambulante v Kamniku jasno kažejo, da cepljenje proti noricam ni le zdravstveni ukrep, temveč pomembna naložba v zdravje otrok, dobrobit družin in skupnosti.

Štiri slovenske univerze združile moči: od političnih strank zahtevajo teh 24 odgovorov

Ljubljana, Slovenia – July 14, 2025: The grand Neo-Renaissance façade of the University of Ljubljana’s central building glows in the morning light. Located in the heart of the old town.
Foto: todamo iz iStock

Pred prihajajočimi volitvami in oblikovanjem novega mandatnega obdobja so moč združile štiri slovenske univerze. Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici in Evro-sredozemska univerza EMUNI.

Rektorji in rektorica štirih univerz so oblikovali nabor ključnih razvojnih vprašanj, ki zahtevajo premišljene odgovore, strateško načrtovanje in trajno pozornost. Vprašanja se nanašajo na kakovost študija, stabilno financiranje, razvoj kadrov, raziskovalno odličnost, digitalno in trajnostno preobrazbo, internacionalizacijo ter širšo družbeno vlogo univerz.

Prejete pisne odgovore vseh političnih strank bodo objavili na svojih spletnih mestih, da bi študentkam in študentom, zaposlenim, strokovni javnosti ter vsem državljankam in državljanom omogočile jasen vpogled v stališča in zaveze političnih akterjev glede prihodnjega razvoja slovenskega visokega šolstva.

Vprašanja so poslali vsem političnim strankam, ki imajo v februarski raziskavi Barometer, ki jo za časnik Delo izvaja Inštitut Mediana, več kot en odstotek podpore.

Strateški razvoj visokošolskega in raziskovalnega prostora

  • Ali Slovenija vlaga dovolj javnih sredstev v visoko šolstvo in raziskave? Kakšen bi se vam zdel primeren odstotek BDP, ki ga naj država nameni za visokošolstvo?
  • Kdo naj pripravi usmeritve nacionalne strategije visokega šolstva za srednjeročno obdobje in odgovarja za njihovo uresničevanje, politika, univerze ali kdo tretji?
  • Kako bi naslovili razdrobljenost visokošolskega in raziskovalnega prostora v Sloveniji? Ali menite, da bi potrebovali večjo konsolidacijo ustanov?
  • Ali bi Slovenija potrebovala strateško odločitev o optimalnem številu visokošolskih ustanov (javnih in zasebnih) glede na velikost države? Nekatere stranke imate v svojih programih povečanje števila visokošolskih ustanov ali raziskovalnih organizacij – se vam zdi ob trenutnem številu le-teh v Sloveniji to nujno potrebno? Zakaj?
  • Ali podpirate vključevanje in aktivnosti slovenskih univerz v okviru evropskih univerzitetnih zvez? Bi zagotovili dodatna sredstva za slovenske univerze, ki so članice evropskih univerzitetnih zvez, za njihove aktivnosti v okviru teh zvez?

Financiranje visokošolskega sistema

  • Ali boste podprli predlagano povečanje evropskega proračuna za 10. okvirni program za raziskave na 175 milijard EUR in povečanje financiranje programa Erasmus+ s 40 na 60 milijard EUR?
  • Univerze v članicah EU večinoma porabijo okoli 60 % svojih sredstev za plače zaposlenih, slovenske javne univerze pa porabimo več kot 80 % svojega proračuna za plače. Kako bi naslovili to težavo?
  • Menite, da bi bilo koristno v Sloveniji uvesti dodatno financiranje najboljših univerz, kot je praksa v številnih evropskih državah?
  • Tako pri pripravi novega plačnega sistema kot pri spremembah kolektivne pogodbe za visoko šolstvo vodstva univerz nismo bila vključena niti obveščena o pogajanjih, ki so prinesla nove finančne obveznosti, izpogajane s sindikati. Vlada se s sindikati dogovori o dodatnih obveznostih, univerze pa smo nato postavljene pred dejstvo, da moramo zagotoviti sredstva za njihovo pokritje, brez zagotavljanja dodatnih virov. Menite, da je tak način ustrezen, ali boste, če boste v vladi, zagotovili, da bodo univerze v takšna pogajanja vključene, o njih pravočasno obveščene in tudi ustrezno financirane?
  • Ali boste v novi vladi ohranili samostojno ministrstvo za visoko šolstvo in znanost ali ga nameravate združiti z drugim resorjem? Če ga nameravate združiti – s katerim?

Kadri, dostop in mehanizmi za razvoj človeških virov

  • Menite, da imamo v Sloveniji realno oceno prihodnjih potreb po kadrih (do 2040)? Če ne, kako bi pristopili k vzpostavitvi zanesljivega sistema napovedovanja teh potreb?
  • Kako ocenjujete trenutne potrebe po visoko izobraženem kadru v Sloveniji in kako bi zagotovili ustrezno zapolnitev teh potreb na področjih, kjer kadrov primanjkuje?
  • Ali bi ponovno uvedli programa Mladi raziskovalci iz gospodarstva, ki je bil v preteklosti izjemno uspešen?
  • Kako ocenjujete vpliv trenutnega sistema upokojevanja na dostopnost delovnih mest za mlade raziskovalce in mlajše visokošolske učitelje? Bi bil potreben drugačen režim, ki bi omogočal sprostitev delovnih mest za mlade?

Študentska politika, mednarodna privlačnost in jeziki

  • Ali je glede na demografske trende v Sloveniji smiselno usmerjeno privabljati več tujih študentov (1., 2. in 3. stopnje) na slovenske univerze?
  • Bi bilo smiselno definirati regije iz katerih bi vabili študente? Če da, katere regije? Bi uvedli kakšne dodatne finančne spodbude, ki bi omogočale tujim študentom bivanje in študij v Sloveniji?
  • Kako ocenjujete idejo, da bi slovenske univerze izvajale del študijskih programov v tujem jeziku (ob zagotavljanju, da se večina programov izvaja v slovenskem jeziku), predvsem za področja, kjer bodo potrebe po kadrih v naslednjih letih največje? Bi podprli ustrezne zakonodajne spremembe, ki bi omogočale tudi več zaposlovanja vrhunskih tujih strokovnjakov?
  • Menite, da bi bil za Slovenijo koristen program doktorskega študija za tuje študentke in študente po vzoru japonskega modela štipendiranja tujih doktorskih študentk in študentov z jezikovno, kulturno in raziskovalno pripravo v prvem letu študija?
  • Kako boste zagotovili izboljšanje problematike študentskih nastanitev v Sloveniji?

Povezovanje akademije, gospodarstva, javne uprave in politike

  • Kako bi izboljšali povezovanje med univerzami in gospodarstvom? Imate v svojem programu kakšne predloge za spodbuditev velikih strateških razvojnih projektov sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom, ki jih v Sloveniji kronično primanjkuje?
  • Menite, da bi bilo smiselno oblikovati kapitalski sklad za vlaganja v univerzitetna odcepljena podjetja (spin off), morda kot skupni sklad vseh raziskovalnih organizacij? Če da, kako bi ga vzpostavili in kdo bi ga upravljal?
  • Bi podprli uvedbo svetovalcev za znanost na ravni vlade in posameznih ministrstev po vzoru številnih evropskih držav?
  • Menite, da bi se moral predsednik vlade redno srečevati z rektorji največjih univerz ali s predstavniki rektorske konference, kot je praksa v večini evropskih držav?
  • So univerze kot ustanove z največ intelektualnega potenciala v državi dovolj vključene v strateške odločitve na ravni države ali ne. Če menite da ne, kako bi to izboljšali. Če menite da ja, lahko na kratko pojasnite?

Začimba, ki vam uravna krvni sladkor: ta čas jo imate vedno doma

Sample blood for screening diabetic test.
Foto: gamjai iz Adobe Stock

Običajno eno samo živilo v prehrani ne naredi velike razlike. A povsem običajna in cenovno ugodna začimba, in sicer cimet, lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja. Do takega zaključka je prišla raziskava, ki je učinke cimeta v prehrani preučevala pri posameznikih s prediabetesom in debelostjo. 14-dnevno jemanje 4 gramov začimbe dnevno je pripeljalo do opaznih zmanjšanj vrhov krvnega sladkorja.

Zakaj je krvni sladkor pomemben?

Vrednosti krvnega sladkorja niso pomembne le za posameznike s sladkorno boleznijo. Krvni sladkor je namreč ključen, da se tekom dneva počutite polni energije, zbrani in uravnoteženi. Visoki vrhovi in nenadni padci vplivajo na vaše počutje, prehranske odločitve in dolgoročno metabolno zdravje. Ravno tu lahko pomaga cimet: na naraven način lahko uravna te hitre spremembe v krvnem sladkorju, ki sledijo obroku.

Cinnamon sticks and powder, studio shot, wood surface,
Foto: Derkien iz iStock

Kaj so glavne ugotovitve raziskave?

V raziskavi so ugotovili, da je jemanje cimeta močno znižalo 24-urne vrednosti glukoze, v primerjavi s placebom. Vrhovi krvnega sladkorja po obrokih so upadli za skoraj 19 odstotkov, medtem ko je narasla vrednost hormona GIP, ki telesu pomaga učinkoviteje uporabljati inzulin. Po obrokih so se znižale tudi koncentracije trigliceridov, kar nakazuje na potencialne ugodne učinke za srce.

Kako cimet vključiti v prehrano?

Čeprav s cimetom ne boste rešili slabe prehrane ali pozdravili sladkorne bolezni, lahko z rednim uživanjem telesu pomagate pri uravnavanju krvnega sladkorja. A ključno je, da je uživanje redno v zmernih količinah (v raziskavi 4 grami dnevno). Če redno zajtrkujete ovsene kosmiče ali kašo, dodajte žličko cimeta. Druga možnost je topel napitek, kot sta kava ali čaj, ki mu dodate cimet. Tudi v smuti ali jogurt, ki ga spijete za zajtrk ali po športni aktivnosti, lahko vmešate žličko cimeta. Začimbo lahko dodate tudi v pekovske dobrote, če jih radi pripravljate doma za sladko malico ali zajtrk. Izberite način, s katerim boste v že obstoječe prehranske navade uvedli le drobno spremembno, ki bo v najboljšem primeru dodatno izboljšala okus! No občasno si le privoščite tudi katero izmed spodnjih sladic, a ne skušajte se prepričati, da so te zgolj zaradi cimeta zdrave :).

6 Easy Cinnamon Roll Recipes

Najboljše pesmi Big Foot Mame

concert, live, audience
Foto: thekaleidoscope iz Pixabay

Nihče ne trese odrov in povezuje generacij žurerjev kot Big Foot Mama. Pristna rock’n’roll energija, seksi besedila in prava mera distzorzije so to skupino srednješolcev v devetdesetih pripeljali do vrha slovenske glasbene scene. Tretnutni člani zasedbe so Grega Skočir, Alen Steržaj, Jože Habula, Daniel Gregorič, Zoran Čalić. Kljub več kot tridesetletni karieri fantje, opa, gospodje, še vedno zažigajo na študentskih žurih in v razprodanih dvoranah. V nadaljevanju smo izbrali njihovih top 5 skladb.

Mala nimfomanka

Tretja pesem s prvega albuma Nova pravila je eden boljših primerov tistega pristnega umazanega rock’n’rolla, s katerim se BFM ponašajo. Klasičen umetniški motiv femme fatale, ki ni redek tudi v njihovih poznejših pesmih, tu zaživi v slovenski rock podobi.

Lepo se vede, lepo se obnaša
V šolo hod', kretenov ne prenaša
Dviga nos, do konca je ošabna
Prav', da je sam' zvezdam uporabna

Hoče bit na višku, hoče bit povsod
Vedno polna sebe z lahkoto vse pohod
Mimiko z lica prenesla je na bok
Nasmeh za pest drobiža pobrala od otrok

Le zakaj, le zakaj, le zakaj, le zakaj
Le zakaj ne morem več od tebe nazaj?

MALA, MALA, MALA NIMFOMANKA
DOBR VE DA JI NČ NE MAN'KA
MALA, MALA, MALA PREMETANKA
DOBR VE DA JI NČ NE MAN'KA

Big Foot Mama - Mala nimfomanka

Sam’ prjatla

Spomnimo se, da je prvi album nastajal v njihovih srednješolskih časih, polnih hormonov in hrepenečih naslad. Sam’ prjatla je zgodba s katero se lahko še danes poveže marsikateri srednješolec. Morda pa tudi starejši. Grega Skočir besedilo primerno začini s humorjem, ki zakrpa vsako zlomljeno najstiško srce.

Bil je dolgočasen dan
Prjatlco sem sreču še ves zaspan
Predlagu sem ji sam’ eno stvar
če dons bi bil lahk njen vladar

Greva punca k men domov
V mojo sobo pravzaprav
Naga bova pod oddejo šla
Oblubm, da se ‘va sam’ gledala

Stisku te bom le za pas
Naga bova sam’ za okras
Božu te bom le po nogah
Drugje pa ne, nej nau te strah

Rekla je ne morem
Ker sva sam’ prjatla

Oblubim ti nebesa, raj
Zakva čakala bi na maj
Naga bova pod oddejo šla
Oblubm, da se ‘va sam’ gledala

če me zrajcala boš močno
Le zdrku si ga bom z roko
če mi bo pršlo na dlan
Oblubm, da se bom obrnu stran

Črn tulipan

Uvod v drugi album Kaj se dogaja? nam postreže z večno zelenim Črnim tulipanom. Začetni verz jaz sem bog ljubezni, men’ ne manjka sanj iz svoje libidinalne samozavesti kmalu postane bolj klasična ljubezenska pesem s temnim podtonom. Črn tulipan, divji črn tulipan, nas ponovno spomni na femme fatale in seks v črnem usnju.

Jest sm bog ljubezni, men’ ne manjka sanj
Jest začaram srečo, men’ zaupi dlan.
Jest poznam svetlobo, ki odpira dan
Z njo si fila žile črn tulipan

Ona sanja sonce, čist, kristalen dan
Nanjo vsake tolk’ pristane Peter Pan
V njej je dost ljubezni, mnogo več krvi
Nevidna je v temi, prozorna med ljudmi

ZATO PA RASTE TULIPAN
ČRN DIVJI TULIPAN
ZATO PA RASTE TULIPAN
ČRN DIVJI TULIPAN

Vedno, ko posije črn tulipan
Tol’krat tud’ izgine iskra mojih sanj
Včasih se pokaže ta škrlaten dan
Da začara srečo črn tulipan

Big Foot Mama - Črn tulipan

Led s severa

Tretji album Big Foot Mame je bil prelomnica. Od Tretje dimenzije dalje jih tako kritiki kot smrtniki štejejo med vélike. Nezanemarljiva zasluga gre skladbi Led s severa, ki je odmik od njihovega klasičnega seksapila k tragični ljubezni in prevpraševanju smiselnosti življenja. Inštrumental sledi temi s temačnejšimi zvoki namesto rock’n’rolla.

Mlin na veter me bo gnou
Da ne bom nikol’ pristou
Glih zdej plavam čez oblak
In me reže težek zrak.
Al bo sonce, al bo sneg
Mene grab nervozn smeh
Rad bi ujel le njeno dlan
Da ne odplavam predaleč stran.

Dnevi niso rok’n’roll
Ampak vedno tišji mol
Oči mi grize mrzu led
Samo jaz vidim njeno sled.

Umikam se, da jo ne mot’
Ampak izpadem idiot
Zato pa jadram u ekstrem
Da spoznam tist, kar že vem
Prou dobr’ vem.

In jaz grem tja,
kjer je led iz severa
In jaz grem tja,
kjer je plesna muzika.

Trgam zlato jabolko
Lohk bi rezu mavrico
Čuvam sonce in nebo
In to res sam’ za njo

A vse to spremla črn ptič
In mi zmeri vse unič’
Zato pa jadram u ekstrem
Da spoznam tist, kar že vem
Prou dobr’ vem

In jaz grem tja,
kjer je led iz severa.
In jaz grem tja,
kjer je plesna muzika.
In jaz grem tja,
kjer je led iz severa.
In jaz grem tja,
kjer je sam patetika.

In jaz grem tja, jaz grem tja
Da uničm, kar se da
In jaz grem tja, jaz grem tja
Izzivat, kar je črn’ga
In jaz grem tja, jaz grem tja
U men je že dost upanja
In jaz grem tja, jaz grem tja
Da ujamem krokarja

Big Foot Mama - Led s severa

Vrn’ se k men’

Album 5ing nam je prinesel kar nekaj uspešnic. Med njimi so Nekaj sladkega, Brez meja, Še mal’ bolj dol in omenjeni Vrn’ se k men’. To je bil prvi album brez ustanovnega člana Mihe Guština – Guštija in po besedah kritikov, so se Big Foot Mama vrnili k svojim koreninam, album pa je bolj raskav kot predhodna dva.

Vrn’ se k men’ je klasična pesem o izgubljeni ljubezni v BFM stilu. Čeprav je tema dodobra izpeta, inovativno besedilo in kitarsko žaganje skladbo dvigneta iz povprečja.

Zame si bla klas na obličju boga
edin’ga, ki jemlje, edin’ga, ki da
jst pa sm bil tvoj dušni pastir
kovač idealov za v okvir

Znal sem ti polizat prah iz oči
s cvetjem posipat vlažne dlani
ampak sadež z drevesa vzel sem si sam
no, zdej pa mam!


DEJ, VRN’ SE K MEN’
NEJ TI NE BO VSEEN’
DA BI šE KDAJ OBLEKU TVOJO SRAJCO
IN BIL POTEšEN

DEJ VRN’ SE K MEN’
NEJ TI NE BO VSEEN’
DA BOM S TABO SPET ISKAL SVETLOBO
NA NOV’ PREROJEN

 

vzel sem ti svetlobo, zamenju za greh
darila in naslado iskal v smeteh
neki me je gnal po drugih poteh

vrag me je napelu, da se igram
mislu sem, da v temo grem lahko samo
ujet v iluzije, da se poznam
no, zdej pa mam!

Big Foot Mama - Vrn' se k' men

 

Odobrili 7 milijonov za projekt vključevanja otrok priseljencev v slovenski sistem

kids, girls, writing
Foto: klimkin iz Pixabay

Odobrena so evropska sredstva za vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja.

Vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za projekt »Vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja« v skupni vrednosti 7 milijonov evrov. Evropski socialni sklad plus bo prispeval 2,8 milijona evrov.

V okviru projekta se bodo nadgradili izvedbeni modeli in podporni mehanizmi za kakovostno vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Aktivnosti bodo usmerjene v vzpostavitev protokolov vključevanja, razvoj vključujočega in spodbudnega učnega okolja ter krepitev medkulturnih kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev.

Projekt vključuje tudi krepitev »učečih se skupnosti«, regijsko podporo ter sodelovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov z lokalnim okoljem.

Z izvedbo projekta se zasledujejo naslednji cilji:

  • kakovostnejše vključevanje otrok priseljencev v izobraževalni proces;
  • opolnomočenje strokovnih delavcev z ustreznimi znanji in kompetencami za delo v medkulturnem okolju;
  • vzpostavitev sistemskih rešitev in protokolov za hitrejšo in uspešnejšo integracijo;
  • krepitev sodelovanja med šolami in lokalnimi skupnostmi za celostno podporo priseljencem.

Vzpostavitev sistemskih rešitev

Projekt se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in prejema podporo iz Evropskega socialnega sklada plus.

Skupna vrednost projekta na programskem območju kohezijske regije Zahodna Slovenija znaša 7 milijonov evrov.

Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus prispeva 2,8 milijonov evrov, pripadajoči nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna pa znaša 4,2 milijona evrov.

Kaj je zimska depresija in kako jo prepoznati?

winter's tale, winter in the woods
Foto: Tntk iz iStock

Pomlad je že skoraj tu in v torek bo zimo pregnal še pust. Sprememba vremena bo mnogim prinesla tudi veliko olajšanje. Krajši dnevi, manj sončne svetlobe, hladnejše vreme in več časa v zaprtih prostorih, za nekatere ljudi pomeni občutno poslabšanje razpoloženja.

Sezonska ali zimska depresija, s tujko imenovana Seasonal Affective Disorder (SAD), je oblika depresivne motnje, ki se pojavi s spremembo letnih časov. Pojavlja se predvsem jeseni in pozimi, ko je dnevne svetlobe manj, spomladi pa simptomi običajno postopoma izzvenijo.

Kako prepoznamo sezonsko motnjo razpoloženja?

Sezonska motnja razpoloženja ni samostojna diagnoza, temveč podtip velike depresivne motnje. Najpogosteje se začne pozno jeseni, vrh doseže januarja in februarja, nato pa se s podaljševanjem dneva postopoma umiri in lahko tudi izzveni. Epizoda običajno traja štiri do pet mesecev.

Simptomi vključujejo tipične znake depresije: dolgotrajno žalostno ali prazno razpoloženje, izgubo zanimanja za dejavnosti, ki so nas prej veselile, motnje spanja, spremembe apetita, pomanjkanje energije, težave s koncentracijo ter občutke nemoči, krivde ali brezupa. V hujših primerih se lahko pojavijo tudi misli o samopoškodovanju.

Pri zimski obliki so posebej značilni nekateri »atipični« simptomi: povečana potreba po spanju, težave z jutranjim vstajanjem, izrazita želja po sladkem in ogljikovih hidratih, povečanje telesne teže, socialni umik in zmanjšana spolna želja. Mnogi opisujejo občutek, kot da bi njihovo telo želelo »zimsko spati«.

Za postavitev diagnoze se morajo simptomi ponoviti vsaj dve zaporedni leti v istem obdobju. Ocenjuje se, da z zimsko depresijo živi med 4 in 6 odstotkov prebivalstva, pogostnost pa je izrazito povezana z zemljepisno širino. V severnih državah, denimo v Skandinaviji, prizadene do 10 odstotkov ljudi, medtem ko je v južnejših območjih pogostnost nižja, približno 1 do 2 odstotka. Motnja je pogostejša pri ženskah, mlajših odraslih ter pri osebah z družinsko obremenjenostjo z depresijo ali drugimi motnjami razpoloženja.

Upset and depressed girl holding smartphone sitting on college campus floor holding head. University sad student suffering from depression sitting on floor at high school. Lonely bullied teen in difficulty with copy space.
Foto: Ridofranz iz iStock

Zakaj pride do zimske depresije?

Natančen vzrok sezonske afektivne motnje še ni povsem pojasnjen, vendar ima osrednjo vlogo moten cirkadiani ritem, notranja biološka ura, ki jo uravnava svetloba. Manj svetlobe pomeni manjši vpliv na zaviranje hormona melatonina, ki uravnava spanec in budnost. Posledično lahko pride do porušenega ritma spanja, utrujenosti in upada energije.

Pomembno vlogo ima tudi serotonin, nevrotransmiter, ki vpliva na razpoloženje, apetit in spolnost. Pozimi je njegova aktivnost lahko zmanjšana. Nekatere raziskave nakazujejo, da je pri osebah z zimsko depresijo moten tudi prenos serotonina v možganih. Pogosto je prisotno tudi pomanjkanje vitamina D, ki nastaja v koži pod vplivom sončne svetlobe in je povezan z uravnavanjem razpoloženja.

Sodobni življenjski slog dodatno poglablja težave. Tudi pozimi se od nas pričakuje enaka produktivnost kot poleti, čeprav biološko gledano organizem v tem obdobju potrebuje več počitka in prilagajanja.

The man sitting in the corner of the room has emotional and mental problems He has depression and stress from society and work. medical concept.
Foto: Ake Ngiamsanguan iz iStock

Kaj lahko naredimo sami?

Pri blagih do zmernih oblikah lahko veliko naredimo z doslednimi spremembami življenjskega sloga. Redna izpostavljenost dnevni svetlobi je ključna. Priporoča se vsaj 30 minut gibanja na prostem dnevno, najbolje dopoldne ali opoldne, tudi če je vreme oblačno. Naravna svetloba je bistveno močnejša od umetne.

Pomembna je tudi uravnotežena prehrana. Namesto enostavnih sladkorjev, po katerih pogosto posežemo zaradi utrujenosti, je smiselno izbirati kompleksne ogljikove hidrate, polnozrnata žita in stročnice. Mastne ribe, jajca in mlečni izdelki prispevajo vitamin D, oreški in semena pa triptofan – aminokislino, iz katere nastaja serotonin. Omega-3 maščobne kisline in vitamini skupine B imajo prav tako vlogo pri delovanju živčnega sistema.

Čeprav je socialni umik pogost simptom, je ohranjanje stikov z bližnjimi izjemno pomembno. Redna družabna srečanja in podpora okolice lahko pomembno ublažijo občutke izolacije.

sad woman outdoor
Foto: AnastasiaRasstrigina iz iStock

Kdaj je potrebna strokovna pomoč?

Če simptomi trajajo več kot dva tedna, pomembno vplivajo na delovno sposobnost, odnose ali vsakodnevno delovanje, ali če se pojavijo misli o samopoškodovanju, je nujno poiskati strokovno pomoč.

Najbolj uveljavljena metoda zdravljenja sezonske depresije je svetlobna terapija. Učinkovita je tudi kognitivno-vedenjska terapija, ki pomaga prepoznati in spremeniti negativne miselne vzorce. V hujših primerih zdravniki predpišejo antidepresive, najpogosteje selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina (SSRI), katerih učinek se običajno pokaže po nekaj tednih rednega jemanja. Pri nekaterih bolnikih se uporablja tudi bupropion, ki lahko zmanjša tveganje za ponovitev zimskih epizod.

Dodajanje vitamina D je smiselno pri dokazano nizkih vrednostih, vendar samo po sebi običajno ni dovolj za zdravljenje hujše oblike motnje.

Baby Center na okrogli mizi odprl temo, o kateri starši redko govorijo na glas

Maxi dogodek

Ozka parkirna mesta, težke lupinice in speči dojenček, ki ga ne želiš zbuditi.
To so izzivi, ki jih poznajo vsi mladi starši, a jim pogosto nihče ne posveča posebne pozornosti pri izbiri prve opreme za novorojenčka, saj se pokažejo šele v vsakdanjih situacijah. Prav zato je Baby Center ob lansiranju nove lupinice Maxi-Cosi Coral Slide Pro organiziral poseben medijski dogodek z okroglo mizo, na kateri so strokovnjaki in starši odprli vprašanje, kako se sodobna otroška oprema zares prilagaja življenju mladih družin.

Dogodek je temeljil na rezultatih raziskave, ki jo je Baby Center izvedel med bodočimi in mladimi starši. Raziskava je pokazala, da varnost ostaja osnovni kriterij, saj jo je kar 95 % staršev označilo kot ključno pri izbiri prve lupinice. A hkrati so starši jasno izpostavili, da se pravi izzivi začnejo šele v vsakdanji uporabi.

Več kot 70 % staršev je kot največji izziv izpostavilo težo lupinice in vsakodnevno nošenje, približno dve tretjini pa jih je priznalo, da se pogosto bojijo premikanja spečega dojenčka, da ga ne bi zbudili. Poleg tega je več kot polovica vprašanih izrazila dvome glede pravilnega položaja otroka v avtosedežu in njegovega vpliva na razvoj.

Od podatkov do pogovora: kaj sploh pomeni dober položaj za dojenčka?

Osrednji del dogodka je predstavljala okrogla miza, na kateri so sodelovali Robert Štaba, predsednik Zavod Varna pot in dolgoletni strokovnjak za prometno varnost, vplivnica in kmalu mamica štirih Mateja Tamše ter Andreja Semolič, avtorica koncepta zgodnjega razvoja Pedokinetika®. Razprava je odprla vprašanje, ki ga starši pogosto občutijo, a težko jasno poimenujejo: kako uskladiti varnost, ergonomijo in praktičnost.

Kot je poudarila Andreja Semolič, avtorica koncepta zgodnjega razvoja Pedokinetika®, je prav položaj novorojenčka v avtosedežu ključen za zdrav razvoj:

»Položaj novorojenčka mora biti biomehansko usklajen s silami, ki delujejo na otrokovo telo med vožnjo. Ključno je, da ima hrbtenica podporo, ki omogoča prosto tranzicijo gibalnih sil skozi hrbtenico.«

Posebej je izpostavila pomen pravilne nevtralne pozicije 7. vratnega vretenca, ki omogoča naravno gibanje glavice in sproščen prsni koš. Če položaj tega ne omogoča, lahko pride do napetosti in neudobja, kar starši pogosto opazijo kot otrokov nemir ali jok med vožnjo. Po njenih besedah je bistveno, da je položaj v avtosedežu razvoju prijazen in ne sili otroka v prisiljene kompenzacije, saj lahko le tako gibalne sile potujejo skozi hrbtenico na naraven način.

Starši ne iščejo popolnosti, temveč manj stresa

Razprava je potrdila tudi ugotovitve ankete – starši danes ne iščejo več izdelkov z največ funkcijami, temveč rešitve, ki jim zmanjšajo vsakodnevni stres. Manj premikanja spečega otroka, manj dvigovanja in več občutka, da jim oprema, ki jo uporabljajo, čim bolj olajša delo.

Prav ta premik v razmišljanju je bil izhodišče za razvoj nove lupinice Maxi-Cosi Coral Slide Pro, ki je bila predstavljena pri okrogli mizi.

Nova generacija mobilnosti za sodobne družine

Coral Slide Pro je zasnovan kot odgovor na realne izzive, s katerimi se starši soočajo vsak dan. Njena odstranljiva mehka nosilna enota tehta le 2,5 kilograma, kar občutno zmanjša fizično obremenitev pri nošenju. V kombinaciji z bazo FamilyFix Slide Pro s tehnologijo SlideTech®2 se lahko sedež iz avtomobila izvleče za kar 27 centimetrov, kar olajša nameščanje otroka predvsem na ozkih parkiriščih.  Pomemben poudarek je tudi popolnoma ležeč položaj, ki je na voljo v vseh načinih uporabe: v avtomobilu, na vozičku ali med nošenjem, kar pomeni manj prebujanja spečega dojenčka in bolj naraven položaj telesa.

SemoličAndreja Semolič je ob predstavitvi poudarila, da kakovostna lupinica ne vpliva le na varnost med vožnjo, temveč tudi na otrokovo počutje in gibanje v prvih mesecih:

»Ko je položaj dojenčka v avtosedežu biomehansko ustrezen, lahko otrok sproščeno počiva, diha in se naravno odziva na gibanje med vožnjo. To pomeni manj napetosti v telesu in več udobja, kar je nadvse pomembno tudi za daljše vožnje in kakovosten počitek dojenčka.«

Takšen pristop po njenem mnenju podpira otrokov razvoj že od prvega tedna naprej, saj omogoča telesu, da se gibalno razvija brez nepotrebnih kompenzacij.

Ko se varnost, ergonomija in življenje srečajo

Dogodek je jasno pokazal, da prihodnost otroške opreme ni več v posameznih funkcijah, temveč v razumevanju realnih življenjskih situacij mladih družin. V svetu, kjer so parkirna mesta vse ožja, urniki vse hitrejši, starši pa pogosto sami pri vsakodnevnih opravkih, postajajo rešitve, ki zmanjšujejo fizično in mentalno obremenitev, ključnega pomena.

Kot so poudarili pri Baby Centru, je cilj novih generacij izdelkov prav to: združiti najvišje varnostne standarde z ergonomijo in praktičnostjo, ki podpirata tako starša kot otrokov razvoj.

Najpogostejše napake pri prvi selitvi na svoje

Young couple is carrying an armchair together while smiling and arranging furniture in their new home
Foto: Antonio_Diaz iz iStock

Selitev na svoje je za mnoge študente prvi resni stik z odraslim življenjem. Gre za korak, ki prinaša svobodo, a hkrati tudi odgovornost, stres in številna vprašanja. Prva selitev na svoje je pogosto idealizirana, realnost pa je lahko precej drugačna. Prav zato je dobro vedeti, kaj vas čaka in katerim napakam se lahko izognete.

Zakaj je selitev na svoje tako velik izziv

Selitev pomeni izhod iz varnega okolja in začetek samostojnega bivanja. Naenkrat morate sami skrbeti za finance, red, obveznosti in vsakdanje odločitve. Strah, dvomi in občutek izgubljenosti so povsem normalni, še posebej pri prvi selitvi na svoje. Pomembno je, da se zavedate, da skozi to izkušnjo gre večina študentov.

Najpogostejše napake pri prvi selitvi na svoje

  • Podcenjevanje stroškov bivanja in življenja
  • Izbira stanovanja brez preverjanja lokacije in stroškov
  • Nejasni dogovori s sostanovalci
  • Pomanjkanje načrta pri selitvi in pakiranju
  • Prepričanje, da bo vse enostavno in brez zapletov

Te napake so pogoste, a se jim lahko z malo priprave hitro izognete.

Kako si selitev na svoje olajšati

Pred selitvijo realno ocenite svoj proračun in vanj vključite vse mesečne stroške. Razmislite o deljenem stanovanju, ki je za študente pogosto najboljša izbira. Selitev izkoristite kot priložnost za minimalizem in s seboj vzemite le tisto, kar res potrebujete. Ne pozabite tudi na osnovne formalnosti, kot so prijava bivališča in jasni dogovori glede stroškov.

Walking forward with boxes. Young couple with dog are moving to new home.
Foto: standret iz iStock

Zakaj je selitev na svoje kljub vsemu vredna

Čeprav je selitev na svoje zahtevna, je tudi ena najdragocenejših izkušenj v študentskem življenju. Prinaša osebno rast, večjo samozavest in občutek samostojnosti. Ko se ozrete nazaj, boste prav ta korak pogosto označili kot enega najpomembnejših.

Selitev na svoje je težka, a prav zato tako zelo pomembna. Če se je lotite premišljeno, bo postala temelj vaše prihodnje samostojnosti.