3-dnevni kolesarski pobeg po hrvaški Istri

Avtor:
Pisec Študent
-

Če si študent in imaš kolo, malo avanturističnega duha in precej omejen proračun, je kolesarski izlet po hrvaški Istri ena boljših idej za kratek študentski pobeg. Brez dragih nastanitev, brez avta in brez kompliciranja, samo kolo in trije dnevi čistega mediteranskega tempa. Idejo za tale izlet sem našla pri Kuferčku in jo priredila v idejo za kratek študentski pobeg.

Kako sploh začeti?

Največja prednost tega izleta je dostopnost. Do postaje Rijeka se lahko pripelješ z direktnim vlakom iz Ljubljana za približno 9 €, prav tako se po koncu ture z vlakom lahko tudi vrneš domov. Skupna dolžina poti je okoli 150 kilometrov, teren je raznolik (asfalt in makadam), kondicijsko pa primeren za rekreativne kolesarje (nekaj klancev je, a nič neizvedljivega).

Rijeka, Croatia - May 19, 2019: City Clock Tower and Korzo, the main promenade in Rijeka, Croatia. Shopping street in town center with shops, cafes and walking tourists on a sunny day.
Rijeka, uau! Foto: Julia Lavrinenko iz iStock

Prvih 50 kilometrov od Rijeke do Buzeta

Prvi dan te iz urbanega vrveža Rijeke pot hitro popelje v bolj zelen svet. Po poti čez Matulje in Veprinac se odprejo lepi razgledi na Kvarnerski zaliv, nato pa sledi vožnja čez območje Učke in spust proti notranjosti Istre. Cilj dneva je Buzet, znan kot mesto tartufov. Tudi če imaš omejen budget, si lahko privoščiš vsaj krožnik lokalnih fužev ali pa večerjo rešiš z nakupom v trgovini. Nočitev je možna v hostlu, poceni apartmaju ali v kampu (če je seveda že dovolj toplo za kampiranje).

Buzet train station at golden hour, with stone buildings and a vintage platform beside curving tracks. Warm sunset light bathes nearby houses and rocky hills, creating a quiet, rural Istrian scene.
Naslednja postaja, Buzet! Foto: Anze Furlan / psgtproductions iz iStock

Novih 50 kilometrov od Buzeta do Novigrada

Naslednjih 50km ima najlepše razglede. Po dolini Mirne se zapelješ proti Motovunu, kjer te čaka slikovit (in kar konkreten) vzpon. Nagrada? Razgled, ki je vreden vsake kaplje potu. Del poti poteka tudi po nekdanji železniški trasi Parenzana, kar pomeni mirno kolesarjenje skozi vinograde in tunele.

Spust te nato pripelje proti obali in do Novigrada, kjer je idealen čas za skok v morje in večerni sprehod ob sončnem zahodu.

Novigrad Istarski historic Adriatic coastal town aeria panoramicl view, Istra region of Croatia
Novigrad, prihajamoooo! Foto: xbrchx iz iStock

Pa še 50 kilometrov spet nazaj do Rijeke

Zadnji dan kolesarske odprave se začne ob morju. Kratek postanek v Poreču je odlična priložnost za kavo in hiter ogled starega mestnega jedra. Nato sledi bolj razgiban teren, ki pokaže še drugo plat Istre, gričevje, manjše ceste in mir. Zaključek poti je spet v Rijeki, kjer se izlet lepo zaključi s pico ali sladoledom, preden skočiš na vlak nazaj proti Sloveniji.

Kaj vzeti s seboj?

S seboj pa le vzemi nekaj nujnih stvari, ki ti lahko rešijo dan, če pride do kakšne nepričakovane situacije: rezervno zračnico, osnovno kolesarsko orodje, rezervne delujoče luči ter lahko vetrovko za nepredvidljivo vreme, prav pa pride tudi majhen komplet prve pomoči. Če se na pot odpravljaš proti koncu zime kopalk seveda ne potrebuješ, razen če si eden izmed pogumnežev, ki jih mrzla voda ne moti.

In še nasvet za sestradane kolesarje:  poskusi lokalne dobrote, kot so pršut in sir, za dodatno razvajanje pa si lahko, če tvoja denarnica to dopušča, privoščiš tudi tartufe.

beautiful mushroom dark truffle in a hand
Si že kdaj poizkusil tartufe? Foto: cynoclub iz iStock

4 veganske alternative kašmirju

Avtor:
Tjaša Sušnik
-
Caucasian woman takes with one hand a coffee-colored cashmere sweater from a white nightstand with a green monstera flower, extreme close-up side view. Conceptual women's clothing, new collections, natural items, fashion industry.
Foto: NataKor iz iStock

Že odkar so ga v 13. stoletju začeli pridobivati v Mongoliji, velja kašmir za eno najbolj prestižnih vlaken. Ta luksuzni material ni običajna volna, temveč neke vrste »puh« kašmirskih koz, ki jim zraste pozimi. V modi je kašmir cenjen zaradi nežne puhaste strukture in toplotnih lastnosti. Kljub tem prednostim se je treba zavedati, da pridobivanje kašmirja še zdaleč ni prijazno živalim – kašmirskim kozam. Danes lahko namesto kašmirja najdeš veganske alternative, kjer ti pomisleki odpadejo.

Kruta usoda kašmirskih koz

Na Kitajskem in v Mongoliji je zakonodaja o zaščiti živali minimalna ali povsem neobstoječa. Koze pogosto zakoljejo, ko se kakovost njihove dlake s starostjo poslabša, zato živijo le približno tretjino svoje naravne življenjske dobe. Grobo ravnanje z živalmi je pogosto, striženje pa lahko povzroči odprte rane in še zdaleč ni nežna nega živali. Kljub temu je treba priznati, da pridobivanje kašmirja ni najbolj nehumana praksa v živinoreji. Kašmirske koze običajno živijo dlje od drugih rejnih živali in se pogosto prosto pasejo v svojem naravnem okolju. Strižejo ali češejo jih le enkrat letno, običajno spomladi, ko naravno menjajo dlako.

Netrajnostna pridelava

Čeprav je lahko majhna, tradicionalna reja koz trajnostna, industrija kašmirja kot celota ni. Zaradi naraščajočega povpraševanja so črede zrasle do nevzdržnih velikosti. Prekomerna paša negativno vpliva na prostoživeče živali, poškoduje prst in prispeva k dezertifikaciji suhih travišč, kjer se koze pasejo.

Veganski kašmir

Številne veganske tkanine skušajo posnemati zaželene lastnosti kašmirja. Čeprav se natančne lastnosti posameznih materialov razlikujejo, večina veganskih kašmirjev dosega primerljivo mehkobo. Nekateri med njimi se oglašujejo tudi kot alternativa svili. Spodnje štiri možnosti so najboljše izbire, če iščeš vegansko tkanino:

  • Bambus

Kašmir iz bambusa je skoraj tako drag kot kakovosten pravi kašmir. Njegove prednosti: je hipoalergen, primeren za ročno pranje in naj bi imel nižji ogljični odtis.

  • Soja

Čeprav je trženje sojine tkanine pod imenom veganski kašmir razmeroma novo, sam material ni nov. Ostanki sojine pulpe, ki nastanejo pri proizvodnji tofuja, se že dolgo uporabljajo za izdelavo tkanine. Ta je mehka, biorazgradljiva, se manj kosmati kot volneni kašmir in je primerna za strojno pranje. Soja sicer prinaša svoje okoljske vplive, vendar gre v tem primeru za uporabo odpadnega materiala.

  • Calotropis

Calotropis je rod cvetočih rastlin, prihaja iz Južne Azije in Severne afrike. Vlakna stebel in semenskih ovojev te rastline se lahko uporabijo za proizvodnjo tkanine. Podjetje Faborg jih kombinira z organskim bombažem za izdelavo kašmirju podobne tkanine, ki jo imenujejo Weganool. Vodo, uporabljeno pri obdelavi vlaken, reciklirajo in z naravnimi barvili barvajo blago.

  • Viskoza

Viskoza je izdelana iz celuloznih vlaken. V kombinaciji s poliestrom in poliamidom, ki spadata med sintetična vlakna, lahko nastane pletenina, podobna kašmirju. V nasprotju z drugimi veganskimi kašmirji ta tkanina ni popolnoma biorazgradljiva, sintetične komponente pa povečajo njen ogljični odtis.

Calotropis procera plant Flower blossom in garden.
Foto: Chirag Sankaliya iz iStock

Če že kašmir, izberi tega

Rabljeni in reciklirani kašmir sta boljši izbiri od novega. Pri nakupu novega kašmirja pa se lahko kot potrošnik odločiš za izdelke, ki ustrezajo standardom IWTO za dobrobit ovac in koz. Pri nakupu bodi pozoren tudi na tako imenovani The Good Cashmere Standard, ki zajema pet svoboščin za dobrobit živali in delovne pogoje zaposlenih v industriji.

Podjetji Kering, ki oskrbuje številne luksuzne znamke, in Naadam sta znani po prizadevanjih za bolj trajnostno proizvodnjo kašmirja. Ker pa je prav veliko povpraševanje glavni razlog za vse bolj problematične prakse, bi morali tudi premožni ljubitelji kašmirja ta material obravnavati kot redko razkošje in za večino garderobe iskati alternative. Poleg je pomembna ustrezna nega, s katero podaljšaš življenjsko dobo izdelkov iz kašmirja.

How to look after cashmere

Novih 75 rednih profesorjev z Univerze v Ljubljani, ta fakulteta jih je ‘dobila’ največ

Avtor:
Žiga Kastelic
-
The main building of the University of Ljubljana. Slovenija
Foto: ShevchenkoAndrey iz iStock

Na Univerzi v Ljubljani (UL) so v Zbornični dvorani rektorata svečano razglasili 75 novih rednih profesoric in profesorjev za leto 2025. Nazive jim je podelil rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.

Podelili nazive redna profesorica in redni profesor

V svojem nagovoru je rektor poudaril, da naziv ni konec poti, temveč nova spodbuda: »Podelitev naziva redna profesorica ali redni profesor nikakor ni konec neke poti, kot si včasih kdo morda napačno predstavlja. Je izziv in spodbuda za nadaljnje vrhunsko delo na pedagoškem, raziskovalnem, umetniškem, pa tudi organizacijskem področju,« je dejal Majdič

»Vaša naloga je in ostaja, da še naprej krepite svoje znanje, odkrivate nove svetove, odstirate tančice z neznanega, pomagate celotni družbi razumeti svet okoli nas in svet v nas, ter nas bogatite s svojimi znanstvenimi ali umetniškimi dosežki. Le z vrhunskim izpolnjevanjem naših nalog vsi zaposleni na univerzi prispevamo k družbenemu napredku in družbi vračamo to, kar družba vlaga v nas in pričakuje od nas,« je dodal.

Na slovesnosti sta nagovorila tudi prof. Marko Vatovec z Akademije za glasbo UL in prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL. Prof. Vatovec je izpostavil pomen profesorjev tako znotraj univerze kot v širši družbi: »V času, ko družbo pretresajo hitre spremembe, negotovosti in izzivi, je pomembno, da skupaj iščemo resnico, tudi ko ni preprosta; da zagovarjamo znanost, tudi ko to ni udobno, da nagovarjamo in navdihujemo z umetnostjo, tudi ko pot ni lahka.«

Prof. dr. Žgajnar Gotvajn pa je poudarila družbeno odgovornost: »Situacije in izjave, ki jih včasih razumemo kot absurdne, lahko vodijo človeško družbo stoletja nazaj. Zato se je včasih potrebno odzvati, brez avtocenzure, ne ostati tiho. Naziv redni profesor ni samo pravica, je tudi dolžnost. Da se odzovemo, da s svojim delom prispevamo k izboljšanju sveta, ne samo k ohranjanju trenutnega stanja.«

Akademija za glasbo UL

  • prof. Dario Teskera, dipl. glasb. trobentar in prof. trobente, MA, redni profesor za področje trobenta
  • prof. dr. Branka Rotar Pance, profesorica glasbe, redna profesorica za področje glasbenopedagoški predmeti
  • prof. Vito Žuraj, akad. glasb. in prof. glasbe, redni profesor za področje kompozicija
  • prof. mag. Sebastjan Vrhovnik, profesor glasbe, redni profesor za področje zborovsko dirigiranje

Akademija za gledališče, film, radio in televizijo UL

  • prof. Darja Švajger Mohorič, mag. govora, redna profesorica za področje gledališko petje

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL

  • prof. dr. Nadja Zgonik, univ. dipl. umet. zgod., redna profesorica za področje umetnostna zgodovina

Biotehniška fakulteta UL

  • prof. dr. Simona Sušnik Bajec, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biotehnologija
  • prof. dr. Helena H. Chowdhury, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biologija celice
  • prof. dr. Jerneja Jakopič, univ. dipl. inž. agr., redna profesorica za področje hortikultura
  • prof. dr. Matej Butala, univ. dipl. mikrobiol., redni profesor za področje biokemija
  • prof. dr. Sergej Medved, univ. dipl. inž. les., redni profesor za področje znanost o lesu in lignoceluloznih kompozitih ter tehnologije v lesarstvu
  • prof. dr. Luka Juvančič, univ. dipl. inž. kmet., redni profesor za področje politika in ekonomika upravljanja z naravnimi viri
  • prof. dr. Elvira Maličev, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biologija celice

Ekonomska fakulteta UL

  • prof. dr. Maja Zaman Groff, univ. dipl. ekon., redna profesorica za področje računovodstvo in revizija
  • prof. dr. Judita Peterlin, univ. dipl. kom., redna profesorica za področje management in organizacija
  • prof. dr. Alenka Slavec Gomezel, univ. dipl. ekon., redna profesorica za področje podjetništvo
  • prof. dr. Gregor Pfajfar, dipl. ekon., redni profesor za področje mednarodno poslovanje
  • prof. dr. Vasja Rant, univ. dipl. ekon., redni profesor za področje denar in finance

Fakulteta za družbene vede UL

  • prof. dr. Mitja Hafner Fink, univ. dipl. soc., redni profesor za področje družboslovna metodologija
  • prof. dr. Dejan Jontes, univ. dipl. nov., redni profesor za področje medijske študije
  • prof. dr. Janja Vuga Beršnak, univ. dipl. pol., redna profesorica za področje obramboslovje
  • prof. dr. Hajdeja Iglič, dipl. soc., redna profesorica za področje sociologija

Fakulteta za elektrotehniko UL

  • prof. dr. Boštjan Murovec, univ. dipl. inž. el., redni profesor za področje elektrotehnika
  • prof. dr. Aleš Ude, univ. dipl. mat., redni profesor za področje elektrotehnika
  • prof. dr. Žiga Špiclin, univ. dipl. inž. el., redni profesor za področje elektrotehnika

Fakulteta za farmacijo UL

  • prof. dr. Aleš Berlec, mag. farm., redni profesor za področje farmacevtska biologija
  • prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.,  edni profesor za področje farmacevtska biologija
  • prof. dr. Igor Locatelli, mag. farm., redni profesor za področje socialna farmacija
  • prof. dr. Nace Zidar, mag. farm., redni profesor za področje farmacevtska kemija
  • prof. dr. Saša Čučnik, spec. med. biokem.,  edna profesorica za področje klinična biokemija in laboratorijska biomedicina
  • prof. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm., redna profesorica za področje farmacevtska tehnologija

Fakulteta za matematiko in fiziko UL

  • prof. dr. Matjaž Žitnik, univ. dipl. fiz., redni profesor za področje fizika
  • prof. dr. Andrej Zorko, univ. dipl. fiz., redni profesor za področje fizika
  • prof. dr. Rok Pestotnik, univ. dipl. fiz., redni profesor za področje fizika
  • prof. dr. Žiga Virk, univ. dipl. mat., redni profesor za področje matematika
  • prof. dr. Damjana Kokol Bukovšek, univ. dipl. mat., redna profesorica za področje matematika
  • prof. dr. Marjeta Kramar Fijavž, univ. dipl. mat., redna profesorica za področje matematika
  • prof. dr. Sašo Grozdanov, MASt, redni profesor za področje fizika

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL

  • prof. dr. Nina Vardjan, univ. dipl. mikrobiol., redna profesorica za področje biokemija in strukturna biologija

Fakulteta za socialno delo UL

  • prof. dr. Jana Mali, univ. dipl. soc. del., redna profesorica za področje socialno delo

Fakulteta za šport UL

  • prof. dr. Petra Zaletel, prof. šp. vzg., redna profesorica za področje znanost o športu – kineziologija
  • prof. dr. Jernej Kapus, prof. šp. vzg., redni profesor za področje znanost o športu – kineziologija
  • prof. dr. Igor Štirn, prof. šp. vzg., redni profesor za področje znanost o športu – kineziologija
  • prof. dr. Vedran Hadžić, dr. med., redni profesor za področje znanost o športu – kineziologija

Filozofska fakulteta UL

  • prof. dr. Marko Radovan, univ. dipl. ped., redni profesor za področje andragoška didaktika
  • prof. dr. Matej Ogrin, univ. dipl. geog., redni profesor za področje geografija
  • prof. dr. Tomaž Petek, prof. slov., redni profesor za področje slovenski jezik
  • prof. dr. Klara Skubic Ermenc, univ. dipl. ped. in prof. angl., redna profesorica za področje zgodovina pedagogike in šolstva in primerjalna pedagogika
  • prof. dr. Boštjan Marko Turk, prof. slov. in franc., redni profesor za področje francoska in frankofonska književnost,
  • prof. dr. Violeta Jurković, univ. dipl. prev. in univ. dipl. ital.,  redna profesorica za področje didaktika angleščine
  • prof. dr. Primož Vitez, prof. franc. in prof. um. zgod., redni profesor za področje francoski jezik

Naravoslovnotehniška fakulteta UL

  • prof. dr. Aleš Hladnik, univ. dipl. inž. kem.,  edni profesor za področje informacijska in grafična tehnologija
  • prof. dr. Tatjana Rijavec, univ. dipl. inž. tekst., redna profesorica za področje tekstilstvo
  • prof. dr. Željko Vukelić, univ. dipl. inž. rud. in geotehnol., redni profesor za področje geotehnologija in rudarstvo
  • prof. dr. Stanislav Praček, univ. dipl. inž. tekst. tehnol., redni profesor za področje tekstilstvo

Pedagoška fakulteta UL

  • prof. dr. Janez Jerman, univ. dipl. psih., redni profesor za področje pedagoška metodologija in statistika
  • prof. dr. Helena Smrtnik Vitulić, univ. dipl. psih., redna profesorica za področje razvojna psihologija
  • prof. dr. Stanislav Avsec, dipl. inž. stroj., redni profesor za področje tehnika v izobraževanju

Pravna fakulteta UL

  • prof. dr. Jaka Cepec, univ. dipl. prav., redni profesor za področje civilno in gospodarsko pravo
  • prof. dr. Ana Vlahek, univ. dipl. prav., redna profesorica za področje civilno in gospodarsko pravo
  • prof. dr. Luka Tičar, univ. dipl. prav., redni profesor za področje delovno pravo in pravo socialne varnosti

Medicinska fakulteta UL

  • prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac, dr. med., redna profesorica za področje psihiatrija
  • prof. dr. Miha Lučovnik, dr. med., redni profesor za področje ginekologija in porodništvo
  • prof. dr. Nataša Debeljak, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biokemija in molekularna biologija
  • prof. dr. Igor Kopač, dr. dent. med., redni profesor za področje stomatološka protetika
  • prof. dr. Drago Dolinar, dr. med., redni profesor za področje ortopedija
  • prof. dr. Alenka Mavri, dr. med., redna profesorica za področje interna medicina
  • prof. dr. Juš Kšela, dr. med., redni profesor za področje kirurgija
  • prof. dr. Aleš Tomažič, dr. med., redni profesor za področje kirurgija
  • prof. dr. Matija Kozak, dr. med., redni profesor za področje interna medicina
  • prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., redni profesor za področje interna medicina
  • prof. dr. Vaneja Velenik, dr. med., redna profesorica za področje onkologija
  • prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., redni profesor za področje pediatrija
  • prof. dr. Uroš Rot, dr. med., redni profesor za področje nevrologija
  • prof. dr. Zvonka Rener Primec, dr. med., redna profesorica za področje pediatrija

Varuh človekovih pravic: »Tiste, ki sistem zlorabljajo, je treba sankcionirati, vendar …«

Avtor:
Žiga Kastelic
-
Sofia, Bulgaria - July 30, 2015: Gypsies mothers and their children are attending at the official opening of a center in their neighborhood for mothers and children in risk.
Foto: Cylonphoto iz iStock

Po zasegih Finančne uprave se je oglasil tudi Varuh človekih pravic, ki je povedal svoje o posegih v prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, ki se izvajajo na podlagi t. I. Šutarjevega zakona.

Opozorila na posege Šutarjevega zakona v človekove pravice

Prav Varuh je namreč že v zakonodajnem postopku opozarjal, da gre pri zakonu za obsežne in vsebinsko občutljive posege v človekove pravice, ki bi morali biti obravnavani z večjo skrbnostjo, ob strokovni in javni razpravi ter z jasno presojo njihovih učinkov na posameznike in skupnosti.

»Posebej smo opozarjali na pomen načela pravne države, pravne varnosti, sorazmernosti ukrepov ter spoštovanja človekovega dostojanstva, tudi na področju socialne varnosti,« so zapisali.

Kot so dodali, so v zvezi s posegi prejeli že več pobud in klicev z vseh koncev Slovenije. Obrnili so se na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zaprosili za pojasnila glede izvajanja zakona.

Businesswoman's hands exchanging euro banknotes, closeup shot.
Foto: MarianVejcik iz iStock

Varuh ocenjuje, da se ni ravnalo skladno z zakonom

Po sedaj znanih podatkih, pridobljenih iz vseh prizadetih strani, so prišli do zaključka. »Varuh ocenjuje, da je (ob nekaterih sistemskih vprašanjih) pomembno vprašanje izvajanja zakona v praksi, saj informacije kažejo, da se ni ravnalo skladno z drugim odstavkom 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV),« so zapisali.

Ta zakon namreč izrecno določa, da mora FURS, ki izda sklep o izvršbi na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, o tem obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo, ki nato presodi, ali okoliščine zahtevajo, da se denarna socialna pomoč upravičencu izplača v naravi, saj je ključno, da se preprečijo morebitne življenjsko ogrožajoče stiske posameznikov.

FURS od ‘prejemnikov sociale' izterjal več kot 126 tisoč evrov, končali še niso

Vseh informacij naj FURS ne bi imel

Po do sedaj javno znanih odzivih FURS Varuh razume, da ta ni razpolagala z informacijami o tem, kateri dolžniki so prejemniki denarne socialne pomoči, niti kateri center za socialno delo je v posameznem primeru krajevno pristojen. To odpira resno vprašanje, kako je bilo izvajanje zakona sploh načrtovano, saj navedbe kažejo, da zakonske določbe v praksi sploh ni bilo mogoče izvrševati.

»Zakaj je do takšne situacije prišlo, Varuhu za zdaj ni znano in bo tudi to predmet nadaljnje obravnave,« so jasni.

Nesprejemljivo se jim zdi, da se šele po uveljavitvi zakona razmišlja o tem, kako se bo v prihodnje zagotovilo ustrezno obveščanje in sodelovanje pristojnih organov. Ob tem so dodali: »Pri pripravi in sprejemanju zakonodaje bi moralo biti že vnaprej jasno, kako se bo zakon izvajal, kdo bo razpolagal s potrebnimi informacijami in kako bodo zagotovljene učinkovite varovalke za zaščito posameznikov in družin. Razmišljanje o teh vprašanjih šele po začetku uporabe zakona pomeni resen odmik od načel pravne države in pravne varnosti.«

»Posegi v pravico do socialne varnosti ne smejo biti avtomatični, temveč morajo temeljiti na individualni presoji konkretnega položaja posameznika in njegove družine, ob dejanskem sodelovanju centrov za socialno delo ter ob doslednem upoštevanju eksistenčnega minimuma,« je tudi jasen Varuh človekih pravic.

Izpostavili so, da mora namen socialne zakonodaje ostati zaščita najranljivejših, saj je prav to temelj socialne države. »Tiste, ki sistem zlorabljajo, je treba sankcionirati, vendar ne na način, ki hkrati prizadene ljudi v najtežjih socialnih položajih ali ogroža osnovne življenjske pogoje. Otroci so posebej varovana skupina in ukrepi, ki imajo za posledico, da nosijo posledice ravnanj odraslih, odpirajo resna vprašanja sorazmernosti, varstva človekovega dostojanstva in pravice do socialne varnosti. Kaznovanje ne sme imeti kolektivnih učinkov in ne sme prizadeti tistih, ki za kršitev niso odgovorni,« so zaključili.

Horoskop 2026: Ribi

Avtor:
Maša Kraljič
-
Pisces Zodiac Sign . Abstract night sky background
Foto: Allexxandar iz iStock

To je tvoje leto poguma in vračanja na pravo pot. Mrki v tvojem znamenju te pustijo prizemljenega in osredotočenega na prihodnost.

Marčevska mlada luna prinaša svež začetek, ki ti bo obnovil in dvignil samozavest. Seveda boš v dvomih, a naredi majhne korake, sprejmi nelagodje in se pomikaj naprej. Septembra zaupaj svojemu občutku, saj se ne moti. Ob koncu leta boš točno tam, kjer si želiš biti.

Tvoja mantra: Svoj imperij gradim pogumno, korak za korakom.

Pomembni datumi: 20. januar, 19. marec, 28. avgust, 23. september

1Ljubezen in odnosi

Man Proposing His Girlfriend At Sunset

Morda se osvobodiš izčrpavajočih vzorcev ali se po letih molka ponovno povežeš s starim prijateljem ali družinskim članom. Pari, ki se v marčevskem luninem mrku prebijajo skozi spremembe, naj pričakujejo presenetljive snubitve, pojav bivših partnerjev ali nenadne selitve. Jupiter bo samskim omogočil, da prepoznajo svojo vrednost, vendar bo začetek leta namesto resnih odnosov prinesel naključna spoznavanja. Decembra bo tvoja intuicija postala ostra kot nož.

2Denar in kariera

Photo of shiny positive lady wear green sweater holding heavy cash savings glass jar isolated cyan color background.
Foto: Deagreez iz iStock

Februarja pazi na porabo. Morda boš precenil svoja sredstva in finančne vire. Retrogradna Venera osvetljuje tvojo finančno realnost ter kaže, kje varčevati in kje porabljati. November prinaša priložnosti za zaslužek, ki se jim je težko izogniti. Majska modra luna obuja zamujene priložnosti in ti daje drugo možnost za službo ali poslovno idejo, na katero si že skoraj pozabil. Do božiča se bo tvoj trud obrestoval z veličastnim razkošjem.

3Zdravje in sreča

Holistic Wellness Concept. Wooden block with wellness icons, health care ,including mental well-being, fitness, nutrition, sleep, relationships and financial balance. Personal development and balance.

Marčevski sončni mrk preizkuša tvojo samozavest in na površje dviga dvome, za katere si mislil, da so že mimo. Jupiter vstopi v tvoje območje zdravja in te od junija naprej okrepi ter napolni z energijo. Premaguješ nove izzive in se počutiš močno. Le ne pozabi, da se je včasih treba umiriti. Avgusta se bodo obudile stare negotovosti, vendar veš, kako se z njimi soočiti. Če svoje strahove izgovoriš na glas, jim odvzameš moč.

Ocena filma – 28 let pozneje: Kostni tempelj

Avtor:
Žiga Kastelic
-
28 let pozneje: Kostni tempelj
28 let pozneje: Kostni tempelj Foto: on imdb

Kdo bi si pred leti mislil, da bo 28 dni pozneje postala franšiza, ki se uvršča na sezname najboljših filmov leta in je pri tem tudi ena redkih, ki je več kot uspešno oživela od mrtvih. Potem, ko je 28 let pozneje oznanil začetek trilogije in predstavil novo osnovo za okuženo Anglijo, se zgodba nadaljuje v 28 let pozneje: Kostni tempelj.

28 let pozneje: Kostni tempelj nadaljuje zgodbo predhodnika

Mladi Spike (Alfie Williams) je integriran v nevarno skupino Jimmyjev, ki jo vodi Sir Lord Jimmy Crystal (Jack O'Connell), in preimenovan v še enega Jimmyja. Na drugi strani pa se dr. Ian Kelson (Ralph Fiennes) še vedno spoprijateljuje z okuženo alfo Samsonom (Chi Lewis-Parry) in išče zdravilo za njegovo jezo.

Za scenarij je ponovno poskrbel Alex Garland, Danny Boyle pa je režiserski stolček prepustil. Nia DaCosta opravi odlično delo, kjer se še vedno vidi namerno-nenamerni vpliv Boylovih tresočih posnetkov, a ohranja njen stilističen navdih. Verjetno bi lahko brez obotavljanja rekli, da gre za njen najboljši film do zdaj. Ambiciozen projekt, ki sloni na trenutke zelo močnem scenariju, je povzdignjen tudi z nekaj koncepti in igralskimi predstavami.

Jimmy in njegovi Jimmyji
Jimmy in njegovi Jimmyji (vir: distribucija Jučer)

Pa vseeno, če je Boyle slonel na trenutnem navdihu določenih prizorov, da DaCosta svojim likom čas za ustvarjanje nečesa svojega. Tu prednjači predvsem Ralph Fiennes, ki je še enkrat znova odličen in prepričljiv.

Predhodnik je predstavil koncept, da je včasih pričakovanja pametno vreči skozi okno. In ko je bil predvajan zaključni prizor filma, kjer Spike naleti na Jimmyje, so bili mnogi v strahu, da bo drugi film podobna katastrofa kot 28 tednov pozneje pred skoraj dvajsetimi leti. Na srečo oboževalcev je nadaljevanje mestoma celo izboljšalo predhodnika. Pri tem je morda vredno omeniti, da zgodba ne doseže določenih čustvenih not predhodnika, a je kot povezana osnova bistveno boljši film. Ker pa gre vseeno za nadaljevanje, ga od kritik glede opuščenih konceptov rešuje dejstvo, da gre za vmesni film trilogije, in morda to ne velja povsem.

Ocena filma: 28 let pozneje

Čeprav so pogosto oklicani zgolj za zombi filme, trije filmi franšize (brez 28 tednov pozneje) analizirajo pomen narave, družine, ljubezni in predvsem jeze. Jeza skupaj z odsotnostjo človečnosti in sočasno surovo brutalnostjo stopi v ospredje filma, ki to opravi na dveh elementih – okuženemu Samsonu in Jimmyju, vzgojenemu v nov svet. Spomnimo, Jimmy je namreč fantič, ki je v prejšnjem filmu gledal Telebajske, ko so okuženi pokolili njegovo družino, sam pa je zbežal v cerkev k očetu vikarju.

Okuženi Samson (vir: distribucija Jučer)
Okuženi Samson (vir: distribucija Jučer)

Nadaljevanje, kot bi si ga želeli

Če je predhodnik predstavil enega najbolj kontroverznih zaključnih prizorov leta, 28 let pozneje: Kostni tempelj prinaša enega najboljših, ki franšizo dokončno poveže.

28 let pozneje: Kostni tempelj nadgradi predhodnika in jo zasidra na sam vrh filmov o okuženih ali zombijih. Še nikoli ni bilo moč videti nadaljevanja v tem žanru na takem nivoju.

28 YEARS LATER: THE BONE TEMPLE - Official Trailer (HD)

Kdo služi z vašimi podatki in zakaj argument »nimam česa skrivati« ni pravi

Avtor:
Jan Nebec
-
double exposure image of virtual human 3dillustration on blue circuit board background represent artificial intelligence AI technology
Foto: monsitj iz iStock

»Nimam česa skrivati«, »na internetu ne počnem ničesar čudnega«, »naj gledajo, če hočejo«.

To so pogosti odzivi, ko beseda nanese na zasebnost in zbiranje podatkov. A takšno razmišljanje zgreši bistvo. Problem ni v tem, ali počnete kaj spornega. Problem je v tem, da so vaši podatki postali surovina, s katero drugi služijo denar, gradijo moč in vplivajo na vaše odločitve.

Podatki kot valuta digitalnega sveta

Vsakič ko odprete aplikacijo, nekaj poiščete, se ustavite ob videu ali kliknete oglas, nastane podatek. En sam klik ne pomeni veliko. Tisoči, milijoni in leta teh podatkov pa ustvarijo izjemno natančen profil vašega vedenja, interesov, navad in slabosti.

Te podatke zbirajo tehnološki velikani, kot so Google, Meta in TikTok, pa tudi nevidni akterji v ozadju: oglaševalske mreže in posredniki podatkov, za katere večina ljudi sploh še ni slišala. Njihov poslovni model je preprost: storitve so »brezplačne«, ker plačujete s svojimi podatki.

Kako dobro vas v resnici poznajo?

Podjetja danes ne vedo le, kaj vas zanima, temveč lahko z visoko verjetnostjo sklepajo tudi:

  • kdaj ste pod stresom ali utrujeni,

  • ali razmišljate o menjavi službe,

  • ali imate finančne težave,

  • ali ste dovzetni za impulzivne nakupe,

  • ali se bližate izgorelosti ali depresiji.

Facebook je že pred leti priznal, da lahko oglaševalcem ponudi ciljanje na najstnike v trenutkih, ko se počutijo negotove. Google lahko na podlagi iskanj in lokacije oceni vaše zdravstvene skrbi, še preden jih zaupate zdravniku.

Zakaj to ni le vprašanje oglasov?

Pogost argument je, da gre »samo za reklame«. A podatki se ne uporabljajo le za to, da vam prodajo čevlje. Uporabljajo se tudi za:

  • politično »microtargeting« oglaševanje, kjer različni ljudje vidijo popolnoma različne resnice,

  • dinamično oblikovanje cen, kjer nekateri plačajo več kot drugi,

  • ocenjevanje tveganj, kar lahko vpliva na zavarovanja ali kredite,

  • usmerjanje pozornosti, kar dolgoročno oblikuje mnenja in vedenje.

Primer Cambridge Analytica je pokazal, kako se lahko osebni podatki uporabijo za politično manipulacijo. A to je bil le najbolj znan primer in nikakor ne edini.

Woman customer filling property reservation form, date of birth, personal information,email, nationality on the table at the office. Close up. Selective focus.
Foto: FTiare iz iStock

»Nimam česa skrivati« je napačen argument

Zasebnost ni vprašanje skrivanja, temveč nadzora. Tudi če danes še ne vidite problema, se lahko situacija hitro spremeni. Kar danes delimo s prijateljem na družbenem omrežju, lahko čez pet ali deset let obstaja v povsem drugačnem kontekstu, z drugačnimi posledicami in v rokah nekoga, ki mu tega nikoli ne bi zaupali.

Poleg tega ljudje pogosto pozabijo, da se podatki ne zbirajo le o njih, temveč tudi o njihovih otrocih, partnerjih in prijateljih. Fotografija, ki jo objavite danes, lahko čez leta postane del sistema, nad katerim nimate več nobenega vpliva.

Kdo ima korist in kdo nosi tveganje

Dobiček od podatkov imajo podjetja, ki gradijo milijardne posle. Tveganje pa nosijo uporabniki: izgubo zasebnosti, manipulacijo, diskriminacijo in postopno normalizacijo nadzora. Velik del problema je v tem, da je vse to nevidno. Ker škode ne čutimo neposredno, se nam zdi, da je ni.

Vprašanje torej ni, ali vas kdo opazuje, temveč kdo ima moč nad vašimi podatki in za kaj jih uporablja. Dokler bodo podatki obravnavani kot brezplačna surovina, bo ravnovesje moči vedno na strani podjetij. Ravnodušnost uporabnikov je pri tem njihov največji zaveznik.

Fakulteta za humanistiko (UNG): »Profesorji na naši fakulteti so vodilni v Sloveniji za področja migracij in medkulturnih odnosov« (INTERVJU)

Avtor:
Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici
-
Fakulteta za humanistiko (UNG)
Fakulteta za humanistiko (UNG) Foto: on UNG

V uredništvu smo se na obrnili na vodstva fakultet z namenom, da študentom predstavimo njihove poglede na prihodnost visokošolskega prostora.

Dekane in dekanje smo prosili, da spregovorijo o tem, kako si predstavljajo razvoj svoje fakultete v prihodnjem desetletju, kako se odzivajo na hitro tehnološke spremembe in nove izzive v visokem šolstvu ter katere ukrepe uvajajo za izboljšanje kakovosti študija.

Zanimalo nas je tudi, katere kompetence študenti pridobijo med študijem in kje dekanat vidi največje priložnosti ali ovire pri interdisciplinarnem sodelovanju znotraj univerze. V nadaljevanju predstavljamo odgovore dekana Fakultete za humanistiko (UNG), prof. dr. Boštjan Golob.

Kako si vaša fakulteta predstavlja svojo vlogo v prihodnjem desetletju? Predvsem glede na spremembe, s katerimi se trenutno soočamo (tehnološki razvoj, javno dostopna online predavanja, hitro spreminjanje trendov, nezaposljivost študentov itd.)?

Ne glede na razvoj umetne inteligence in napredek tehnološkega razvoja bolj splošno, stroji ne bodo mogli preprosto v celoti nadomestiti človeka. Znanje, ki je za opravljanje določenega dela danes nujno potrebno, se bo morda res spremenilo, nikakor pa ne bo preprosto izginilo. Že danes velja, da je znanje, ki ga študentje pridobijo tekom šolanja, v veliko primerih neuporabno, ko pridejo do službe oz. dela. Glede na tempo, s katerim se pojavljajo novosti, si lahko predstavljamo, da bo naučeno znanje v prihodnosti še toliko hitreje zastarelo, zaradi česar se vse pogosteje govori o tem, da je tekom šolanja nujno podarjati učenje učenja, raziskovati načine razumevanja, načine logičnega sklepanja in reševanja problemov. Tako tudi mi ne učimo le trdega znanja in podatkov, temveč povsod, kjer je to mogoče, problemsko učenje in praktično znanje.

Katere novosti ste uvedli v času vašega mandata in katere konkretne ukrepe načrtujete ali izvajate za izboljšanje kakovosti študija in podpore študentom?

Moj mandat se je začel šele 1. 10., torej pred dobrima dvema mesecema, tako da o novostih še ne morem govoriti v pretekliku, lahko pa napovem, da želimo na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici uvajati možnost dvopredmetnega študija, ki je dobro poznan s FF UL in FF UM. Dvopredmetni študij omogoča večjo širino izobrazbe, preko izbirnosti pa študentom tudi olajša zasledovanje njihovih interesov.

Katere so glavne kompetence, ki jih pridobijo študenti na vaši fakulteti? Katere od naštetih so po vašem mnenju »top 3«?

Poleg poudarka na praktičnem delu in problemskem učenju, bi rad poudaril, da so profesorji na naši fakulteti vodilni v Sloveniji za področja migracij in medkulturnih odnosov, splošnega jezikoslovja, formalnega jezikoslovja slovanskih jezikov, psiholingvistike, intimne zgodovine slovenskih literarnih ustvarjalvec. Na nekaj teh področij spadajo v sam svetovni raziskovalnih vrh.

Kako spodbujate sodelovanje med različnimi fakultetami in katere so po vašem mnenju največje ovire ali priložnosti za interdisciplinarno delovanje znotraj univerze?

V predmetike naših dodiplomskih programov smo nedavno vključili predmete s študija gospodarskega inženiringa na Poslovno tehniški fakulteti UNG, interdisciplinarnost pa smo uvedli tudi v posamezne predmete. V našem primeru vidim izzive predvsem v sami organizaciji študija, prekrivanju urnikov in podobno. Priložnosti, ki jih nudi interdisciplinarnost, pa te težave v vsakem primeu odtehtajo.

Multitasking med učenjem: dobra ideja ali napaka?

Avtor:
Pisec Študent
-

Multitasking je za veliko študentov skoraj samoumeven. Učiš se, hkrati imaš odprt telefon, v ozadju igra glasba, vmes odgovoriš na sporočilo, preveriš Instagram in mogoče še na hitro pogledaš mail. V teoriji se zdi, da s tem prihraniš čas, v praksi pa se pogosto zgodi ravno obratno. Zato se postavlja vprašanje: je multitasking med učenjem res dobra ideja?

Zakaj se nam zdi multitasking dobra ideja?

Veliko študentov ima občutek, da so bolj produktivni, če delajo več stvari hkrati. Glasba naj bi pomagala pri koncentraciji, hiter pogled na telefon pa naj ne bi prekinil učenja. Poleg tega smo navajeni stalne stimulacije, tišina je marsikomu celo neprijetna. Multitasking se zato zdi kot normalen način učenja, še posebej v izpitnem obdobju, ko smo pod pritiskom in želimo »stisniti čim več v čim manj časa«.

Female student doing homework, view from above
Multitasking med učenjem za izpit lahko povzorči počasnejše učenje in posledično slabše rezultate na izpitu. Foto: DragonImages iz iStock

Kaj se v resnici dogaja z možgani?

Problem multitaskinga je v tem, da možgani v resnici ne opravljajo več zahtevnih nalog hkrati, ampak zelo hitro preklapljajo med njimi. Vsakič, ko pogledaš telefon ali odgovoriš na sporočilo, izgubiš fokus in potrebuješ nekaj časa, da se spet vrneš v snov.

To pomeni, da učenje traja dlje, snov pa si slabše zapomniš. Še posebej pri zahtevnih predmetih, kjer je potrebna globlja koncentracija, je multitasking bolj ovira kot pomoč.

Kdaj multitasking vseeno lahko deluje?

To ne pomeni, da je vsaka oblika multitaskinga slaba. Če gre za zelo rutinsko učenje, na primer prepisovanje zapiskov ali ponavljanje snovi, lahko tiha glasba v ozadju celo pomaga. Pomembno pa je, da glasba ni preveč moteča (brez besedil, ki te potegnejo zraven) in da se izogneš pogostemu preverjanju telefona. Ključ je v tem, da ne kombiniraš dveh nalog, če obe zahtevata veliko pozornosti.

Teenage boy wearing headphones works at desk in his bedroom
Malo glasbe ne škodi. Foto: monkeybusinessimages iz iStock

Telefon = največji sovražnik učenja

Večina študentov se strinja, da je telefon največja distrakcija. »Samo eno obvestilo« se hitro spremeni v deset minut brskanja. Ena izmed boljših rešitev je, da telefon med učenjem fizično umakneš na drugo stran sobe ali v torbo. Že to lahko močno izboljša koncentracijo in učinkovitost učenja.

Kaj je torej boljša izbira?

Če želiš, da je učenje res učinkovito, je osredotočeno učenje brez stalnih prekinitev skoraj vedno boljša izbira kot multitasking. Krajši odmori, kjer zavestno pogledaš telefon ali se sprostiš, so veliko bolj koristni kot nenehno preklapljanje med nalogami.

Multitasking med učenjem se morda zdi praktičen, a dolgoročno pogosto pomeni več časa, več stresa in slabše rezultate. Čeprav ni treba, da je učenje popolnoma sterilno in tiho, je dobro vedeti, kje je meja.

Novo leto – novi spletni seminarji Hura, znanje!

Avtor:
Sidera
-
Hura znanje

S prihodom novorojenčka se začne novo življenjsko poglavje, zato je dobra priprava na porod ključna za bolj mirno in samozavestno izkušnjo. V sklopu brezplačnih spletnih predavanj Hura, znanje! Baby Center vabi na novo strokovno predavanje za bodoče starše.

V torek, 27. januarja, ob 18. uri

Predava: Maja Koprivnikar, diplomirana babica ter učiteljica joge v nosečnosti in po porodu.
Predavanje poteka prek Zooma, s prijavo do zapolnitve mest.

Na predavanju boste izvedeli:

  • kako izbrati porodnišnico in na kaj biti pozorni pri odločitvi,
  • zakaj je porodni načrt koristen, kaj vključuje in kako ga predstaviti zdravstvenemu osebju,
  • kaj je smiselno spakirati v torbo za v porodnišnico za mamico, otroka in partnerja ter kateri praktični nasveti najbolj olajšajo prve dni po porodu.

Vsi prijavljeni bodo sodelovali tudi v nagradni igri za previjalno torbo Britax Römer Done by Deer v vrednosti 59,99 EUR.

Več informacij in prijava na linku.

Lepo vabljeni!

1...939495...2.144Stran 94 od 2.144