O študijskem programu
Študijski program Jezikovno posredovanje in prevajanje predstavlja nadgradnjo prvostopenjskih študijskih programov jezikovnega posredovanja, jezikoslovja in študija posameznih jezikov, pa tudi nadaljevanje prvostopenjskih družboslovnih in humanističnih programov za študente s primernim jezikovnim predznanjem, ki se želijo usmeriti v prevajalski poklic. V dvoletnem študijskem programu študenti pridobijo ustrezno jezikoslovno in prevajalsko znanje s preučevanjem teoretičnih in metodoloških konceptov prevajanja. Po zaključenem študiju pridobijo strokovni naziv magister/magistrica prevajanja.
Študenti lahko izbirajo med dvema jezikovnima smerema: angleščina-francoščina in angleščina-italijanščina. Študij obsega štiri semestre (dve študijski leti), študentje pa lahko poleg temeljnih študijskih vsebin izbirajo tudi med naslednjimi področnimi prevajalskimi moduli: Prevajanje pravnih besedil, Prevajanje družboslovnih, humanističnih in leposlovnih besedil in Prevajanje poslovnih besedil. V drugem letniku študenti opravljajo študijsko prakso s področja prevajanja.
V študijskem procesu študenti podrobneje obravnavajo jezikovne in kulturološke posebnosti jezikov ter orodja za sodobne procese prevajanja in jezikovnega posredovanja. S pridobljenimi spretnostmi pisnega in ustnega sporočanja, znanjem o jeziku, medkulturnem stiku, prevajalskih teorijah in praksi ter statusu in dejavnosti prevajanja. Študenti spoznajo teorije prevajanja kot osnovo za strokovni pristop k prevajanju in dilemam, ki se pri njem pojavljajo, znajo uporabljati referenčne vire in orodja, ki prevajalcu pomagajo pri delu, ter specifične tehnike in veščine iskanja informacij (od knjižnih in elektronskih virov do posvetovanja s strokovnjaki). Svoje strokovne izsledke znajo predstaviti v obliki publikacij in v mednarodnih znanstvenih periodičnih publikacijah ter strokovnih delih.
Vpisni pogoji
Pogoj za vpis v 1. letnik študijskega programa je:
a) diploma s področja jezikoslovja, jezikovnega in kulturnega posredovanja in prevajanja na študijskem programu 1. stopnje; ali
b) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat z javno veljavno listino ali na osnovi uspešno opravljenega intervjuja izkaže ustrezno jezikovno znanje in pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali
c) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004, če kandidat z javno veljavno listino ali na osnovi uspešno opravljenega intervjuja izkaže ustrezno jezikovno znanje in pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oziroma z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali
d) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečno oceno pri študiju prve stopnje.