Krajinska arhitektura

Način študija:
Redni
Stopnja:
Magistrski
Univerza:
Univerza v Ljubljani
Zavod:
Biotehniška fakulteta UL
Trajanje študija:
REDNI študij (2 leti)
ECTS kreditnih točk:
120 KT za celotni študij
Pridobljen naziv:
Magister inženir krajinske arhitekture
Kraj izvajanja:
Ljubljana

O študijskem programu

Temeljni cilj študijskega programa je diplomanta usposobiti za najzahtevnejša planerska in projektantska dela v krajinskem prostoru, za aplikativno raziskovalno delo pri razvoju ter varstvu kulturne in naravne krajine, za okoljska (varstvena) načrtovanja ob posegih v prostor in v zavarovanih območjih ter za projektiranje mestne in zunajmestne krajine. Pridobljena znanja diplomanta obsegajo izbrane okoljske vsebine ter v prostorsko razvojno načrtovanje usmerjene predmete, posebej turizma in rekreacije, podeželja, zelenih sistemov v mestu in zunajmestnem prostoru ter zavarovanih območjih, prenovo zgodovinskih parkov in vrtov.

Vpisni pogoji

V magistrski študijski program Krajinska arhitektura se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:

a) univerzitetni študijski program prve stopnje Krajinska arhitektura ali primerljivi študijski program prve stopnje s področja krajinske arhitekture.

b) univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij, če dodatno opravijo 10 – 60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Krajinska arhitektura; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij:

  • diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o urejanju prostora opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
  • diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov (Fizična geografija – morfologija, Pedologija in osnove geologije, Temelji ekologije, Geodezija s kartografijo, Botanika, Fitocenologija) opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
  • diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.

Vsi kandidati morajo opraviti tudi preizkus posebne nadarjenosti, če niso že opravljali podobnega preizkusa pri sprejemu na prvostopenjski študij (npr. arhitekti in oblikovalci).

c) predbolonjski ali bolonjski visokošolski strokovni študijski program na področju krajinske arhitekture.

d) predbolonjski visokošolski strokovni študijski program ostalih področij, če dodatno opravijo 10 – 60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov prvostopenjskega študijskega programa Krajinska arhitektura; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij:

  • diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o urejanju prostora opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
  • diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov (Fizična geografija – morfologija, Pedologija in osnove geologije, Temelji ekologije, Geodezija s kartografijo, Botanika, Fitocenologija) opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
  • diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.

Vsi kandidati morajo opraviti tudi preizkus posebne nadarjenosti, če niso že opravljali podobnega preizkusa pri sprejemu na prvostopenjski študij (npr. arhitekti in oblikovalci).

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini, in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v študijski program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.

V primeru omejitve vpisa veljajo naslednja merila izbora:
– kandidate iz točk a) in c) se izbira na podlagi ocen opravljenih izpitov, in sicer glede na povprečno oceno izpitov dodiplomskega študija.
– kandidate iz točk b) in d) se izbira na podlagi števila točk doseženih na preizkusu usposobljenosti (20%), povprečne ocene izpitov dodiplomskega študija (30%) in povprečne ocene izpitov, ki so pogoj za vpis (50%).

Prejšnji članek
Naslednji članek
30,075OboževalciVšečkaj
3,625SledilciSledite
107SledilciSledite
292SledilciSledite
73NaročnikovNaročite se