Delo preko študentskega servisa

Delo dijakov preko študentskega servisa je koristno za nabiranje najrazličnejših izkušenj.
Kot namiguje že ime, preko študentskega servisa delo opravljajo predvsem študenti, vendar pa to lahko počnejo tudi dijaki (osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji), ki so dopolnili 15 let.

Za dijake pride študentsko delo v glavnem v poštev med počitnicami ali pa v popoldanskem času, in je, če ne ovira opravljanja šolskih obveznosti, zanje lahko zelo koristno, saj jih navaja na prevzemanje določene odgovornosti, spodbuja marljivost, pomaga pridobivati izkušnje pri komunikaciji z ljudmi, poleg tega pa je lahko tudi kar pomemben vir zaslužka, saj morebitni vir v obliki štipendije ali žepnine hitro skopni.

Prav zato je pomembno, da ima dijak nekaj informacij o tem, kako je študentsko delo urejeno in kakšen delež želi imeti pri njegovem zaslužku država ali povedano drugače, v kolikšni meri je študentsko delo obdavčeno.

Napotnice

Pravna podlaga za študentsko delo je podjemna pogodba, ožje gledano študentska napotnica. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotnico (velja največ eno leto od izdaje) in je namenjena študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa (lahko s prekinitvami), novo napotnico je potrebno izdati ob vpisu v višji letnik ali ob ponovnem vpisu. Druga vrsta je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je potrebno pred začetkom dela posredovati delodajalcu, kar stori študent sam ali pa to zanj opravi študentski servis. Ob začetku dela študent prejme en izvod potrjene napotnice (napotnica je sicer v štirih izvodih). Po opravljenem delu delodajalec namreč to napotnico žigosa in s tem potrdi, da je študent delal zanj.

V primeru neplačila dela se je dobro obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njihov račun, v skrajnem primeru lahko celo vloži tožbo pred sodiščem.

Če veliko delate preko študentskega servisa, je dobro, da poznate vsaj osnove davčne ureditve na tem področju.

Dohodnina

V primeru višjih zasluženih zneskov mora dijak del le-teh plačati kot dohodnino. V večini primerov to ne pride v poštev, vendar je vseeno dobro vedeti.

Koliko lahko dijak zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine?
– Če dijaka kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, je ta vsota za leto 2012 3.587,16 evra (upoštevana je posebna osebna davčna olajšava in 10 % normiranih stroškov). Nasvet za starše je, da dijaka kot vzdrževanega družinskega člana uveljavlja tisti od staršev, ki ima višje dohodke, saj mu to lahko omogoči višjo davčno olajšavo.
– Če dijaka starši ne prijavijo kot vzdrževanega družinskega člana, je ta vsota lahko enkrat višja (7.081,36 evra). Poleg tega je ta znesek lahko še višji, če dijak sam izpolnjuje pogoje za posebno osebno davčno olajšavo (zasluži lahko do 10.622,06 evra pa mu še ni treba plačati dohodnine).

Če dijak vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16-odstotni dohodninski lestvici.

Poleg tega je potrebno biti pozoren, da znesek na napotnici ne preseže 400 EUR. V nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (konec leta se sicer vrne, če dijak ne preseže letnega limita).

Pri izračunu je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar …), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendija se v to kvoto ne šteje.

Če vas zanima več o študentskem delu, se lahko obrnete na kateri koli študentski servis, kjer vam bodo z veseljem ponudili ustrezne informacije.

Blaž Božnar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.