SAS dobil večino
Študentske volitve pod okriljem ŠOU v Ljubljani, ki so letos potekale 24. in 25. oktobra, niso prinesle nič novega.
6984 študentov, kar predstavlja 12-odstotno udeležbo, je največ glasov v konkurenci skupine Modrih in Neodvisnih ponovno zaupalo kandidatom Samostojne akademske skupine (SAS), obarvane v tradicionalno oranžno, ki bo tako nadaljevala dvoletno vladanje na študentskem prestolu. Največ študentov (okrog 900) se je volitev udeležilo na Ekonomski fakulteti, kjer so bile študentom na izbiro tri liste (A, B, C). Visoko volilno udeležbo glede na celoten odstotek udeležbe so beležili še na Fakulteti za upravo in Fakulteti za elektrotehniko, najmanjša pa je bila na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, kjer so bili oddani zgolj trije glasovi.
Krofi niso (več) pomembni
Po besedah Jerneja Buzetija, predsednika SAS, je njegova skupina uspešen rezultat, ki v Študentskem zboru pomeni večino (več kot 23 poslancev), dosegla na podlagi dobrega programa in resnega pristopa: “S poštenim, resnim in odgovornim pristopom smo dosegli rezultat, s katerim smo zelo zadovoljni in ki dokazuje, da študentje zaupajo vodenje ŠOU v Ljubljani Samostojni akademski skupini. Naša skupina je veliko pozornost namenila tudi dobrim kandidatom in programu, kar se je ponovno izkazalo za ključno in bolj pomembno kot pa deljenje krofov, pijače itd.” Zanimivo, tudi na drugi strani, v taboru skupine Modrih, so z rezultati kljub porazu zadovoljni: “Z veseljem lahko povem, da sem rezultata izida volitev v Študentski zbor zelo vesel,” nam je povedal vodja Modrih Boris Kaučič. O tem, kaj je prevesilo tehtnico na stran SAS, pa pravi: “Sam nisem mnenja, da se je tehtnica kamorkoli prevesila. Trenutno je le zanihala in je samo stvar dialoga, kam se bo prevesila.” Pa bo sam še naprej opravljal predsedniško funkcijo največje opozicijske skupine? “Predsedniško funkcijo poslanske skupine Modrih bom opravljal samo, dokler imam mandat v Študentskem zboru. Ob novem konstituiranju Študentskega zbora bom seveda funkcijo vodje poslanske skupine predal drugim poslancem in poslankam. Sem pa za to, da se novemu vodstvu v Študentskem zboru pomaga do tolikšne meje, da lahko splava in se tako staro vodstvo umakne.”
Težjih kršitev tokrat ni bilo
Pravilnik o volitvah, ki med drugim prepoveduje deljenje hrane in pijače v času volitev, tokrat kljub vsemu ni doživel večjih kršitev. Janoš Kavnik, predsednik Volilne komisije, tako meni, da so bile volitve popolnoma kredibilne: “Ocenjujemo, da so bile volitve korektno, demokratično in kredibilno izvedene.” Nadzor nad volitvami je, kot določa Volilni pravilnik, izvajalo 12 volilnih inšpektorjev, vsak pa je imel svoje zadolžitve in naloge nadzora. Inšpektorji predstavljajo glavni vezni člen med vodstvom ŠOU in Volilno komisijo ter izvajalci volitev. Kljub temu, kot pravi Kavnik, pomanjkljivosti pri nadzoru še vedno obstajajo: “Z nobenim pravilnikom in aktom Statuta ŠOU ni natančno opredeljeno, kakšne so pristojnosti inšpektorjev in drugih nadzornih organov glede raznoraznih fizičnih ukrepov. Zatorej lahko Volilna komisija kot končna poda samo opažanja, zaznamke v zapisnikih o morebitnih kršitvah, te pa kasneje razrešuje in o njih razpravlja Senat ŠOU.” Kljub temu je zadeve po njegovem mnenju moč spremeniti na bolje: “Izboljšave so seveda na dlani, le strniti in zapisati jih je potrebno v pravilno obliko v Volilni pravilnik in Pravilnik o volilni kampanji.”
Negativna propaganda kot protiorožje?
Kljub Volilnemu pravilniku, ki naj bi služil resnemu, kredibilnemu in demokratičnemu izvajanju volitev, v ozadju teh še vedno obstajajo poskusi diskreditiranja določenih posameznikov. Buzeti tako meni, da je bila njegova skupina letos tarča negativnih dejanj njihovih nasprotnikov: “Tudi na letošnjih študentskih volitvah se na žalost nismo mogli izogniti negativni propagandi, ki so jo sprožile naše nasprotne skupine. Toda v Samostojni akademski skupini smo se raje ukvarjali s stvarmi, ki so koristne za študente in ki so jim polepšale študijske dneve. A nekaterim očitno še vedno več pomeni omadeževanje nekoga, ki naredi nekaj dobrega za študente.” Kot kaže, je negativna propaganda obstajala, toda Kaučič zanika svojo vpletenost: “Že mogoče, da so se komu podtikale kakršnekoli stvari, a to je stvar nekaterih posameznikov in menim, da naj osebne zadeve urejajo kje drugje. Sam nikoli nisem zagovarjal negativne kampanje, ki se prehitro sprevrže v pljuvanje v lastni koš. Sicer pa – kjer je dim, tam je tudi ogenj.”
Kako bo videti nova študentska vlada?
Ker mandat za novo študentsko vlado kot zmagovalka volitev nosi SAS, nismo mogli mimo vprašanja o tem, ali obstajajo možnosti sodelovanja zmagovalne skupine s katero od ostalih dveh skupinam: “V naši skupini smo bili vedno odprti za sodelovanje in tako bomo ravnali tudi v tem primeru,” diplomatsko odgovarja Buzeti, ki ga nekateri povezujejo s predsedniškim mestom ŠOU v Ljubljani. Sam o tem pravi: “Predsedniško mesto ŠOU v Ljubljani predstavlja odgovorno funkcijo. Toda v naši skupini se bomo o vseh funkcijah, ki jih bodo zasedli ljudje, ki si določene funkcije tudi zaslužijo, odločili kot skupina. Torej sem tudi jaz morebitni kandidat za kakšno od funkcij,” zaključuje Buzeti, ki je v svoji krstni sezoni na predsedniškem mestu SAS popeljal do drugega zaporednega mandata. Kaučič na drugi strani pričakuje, da bodo poslanci v Študentskem zboru stopili na njihovo stran: “Imamo neko vizijo in bi jo radi uresničili. Upam, da nam bodo študentski poslanci in poslanke namenili svoj glas in da bomo lahko uresničili zadano.” Sicer pa naj bi se študentska vlada v novi podobi konstruirala v začetku decembra, še prej (konec novembra) pa naj bi svojo (re)konstrukcijo doživel tudi Študentski zbor.
Tadej Buzeti
