Slovnični nasvet: ali Treviž sploh obstaja?

Travel planning concept on map
Foto: seb_ra iz iStock

Zapisovanje krajinskih imen v slovenščini je zelo zanimiva in hkrati dlakocepska tematika. Znajdemo se na presečišču slovničnih pravil, kulture, zgodovine in politike. Kot po navadi pa je tu še posebej pomemben kontekst. Nekaj osnovnih pravil so nas naučili že v osnovni šoli. Da krajinska imena spadajo med osebna lastna imena in jih zato pišemo z veliko. Ali da se mesto, vas, trg, sela in selce vedno piše z malo. Za uvod si lahko prebereš starejša članka o zapisovanju občinskih imen in o zapisovanju slovenskih regij.

Posebej zanimiva so imena tujih krajev prevedenih v slovenščino. Ali pa morda iz slovenščine v tuje jezike (Ali je Trst naš?). Pri njih pisci večkrat kolebamo, katero poimenovanje je pravilnejše. Za primer si bomo ogledali Treviso proti Trevižu in Beneško Slovenijo proti Veneto.

Treviž

V večjezikovnih območjih je standardizirana raba enega ali drugega poimenovanja kraja. Sem spadata recimo Koper/Capodistria in Celovec/Klagenfurt. Treviž oz. Treviso pač ne. Kot razumemo v objavi Jezikovne svetovalnice zmeda nastane zaradi dveh razlogov.

  • Prvič, po pravilih besedotvorja iz samostalnika Treviso dobimo pridevnik treviški in njegove prebivalce trevižane in trevižanke. To retrogradno pripelje do sklepa, da je bila osnova Treviž.
  • Drugič, zaradi slednje logike se je na Wikipediji začel pojavljati zapis Treviž, kar je še utrdilo napačen sklep. Iz Wikipedije podatke črpajo tudi Google Zemljevidi.

Raziskava ZRC SAZU pa je prišla do sledečih ugotovitev:

  • Treviso se nahaja v deželi Veneto in torej zunaj avtohtonega in pravno priznanega poselitvenega območja slovenske skupnosti, kar pomeni, da ne gre za območje, na katerem bi uveljavljali poleg italijanskih tudi slovenska imena;
  • imena Treviž v lokalnem okolju ne uporabljajo ne v govorjenem jeziku ne v lokalnih časopisih ali drugih vrstah besedil;
  • da v sodobnih zgodovinopisnih razpravah, ki obravnavajo za Slovence pomembne dogodke, vselej nastopa ime kraja Villorba pri Trevisu, kar potrujejo poizvedbe na Odseku za zgodovino Narodne in študijske knjižnice (ki opravlja vlogo zamejskega arhiva);
  • da se ime Treviž v zadnjem času pojavlja in izmenjuje s Trevisom zlasti pod vplivom spletnih virov.

Če potegnemo črto torej beseda Treviž pravzaprav ne obstaja ali pa je izpeljana iz napake. To naredi njeno rabo neprimerno.

Street on Caracena , Soria, Castile and Leon community, Spain
Foto: Lagui iz iStock

Vendar sliši se slovensko, sliši se prav, boste rekli. To drži, v slovenščini imamo dolgo tradicijo prevajanja tujih imen, še posebej če gre za bližnje kraje. Za Treviso to žal ne velja, lahko pa naštejemo druge primere kot so Bavarska, Tirolska, Alzacija, Šampanja in Beneška Slovenija.

Beneška Slovenija ali Veneto?

Za razliko od Treviža so prej našteta slovenska poimenovanja ustaljena in popolnoma primerna, znajdemo pa se v drugačni zadregi. Pravni in politični. Poleg tega ima Benečija še čisto svoj »hakeljc«.

  • Benečija ali Veneto je upravna enota v severovzhodni Italiji.
  • Benečija pa je tudi skrajšana oblika Beneške Slovenije, ki ni upravna enota, le pokrajina.

Tako moramo paziti v kakšnem kontekstu uporabimo eno ali drugo. V leposlovju so te meje zabrisane, v uradnih besedilih pa je treba biti natančen. Bralcu mora biti iz konteksta jasno, ali govorimo o pokrajini Benečiji ali upravni enoti Benečiji.

Podobno velja za Šampanjo in Tirolsko na primer.

Šampanja je bila francoska provinca med letoma 1314 in 1790. Njeno ozemlje je danes del upravne enote Grand Est, še vedno pa ostaja priznana Vinska regija Šampanja, katere meje so dokaj drugačne, celo nekoliko arbitrarne.

Tirolska je bila do konca prve svetovne vojne kronska dežele Avstro-ogrskega cesarstva. Zdaj je njen nekdanji severni del upravna enota Avstrije, medtem ko je Južna Tirolska oz. avtonomna pokrajina Bolzano del Italijanske upravne enote Trentino-Zgornje Poadižje.

V mislih moramo vedno imeti pravno, zgodovinsko in kulturno perspektivo ter točne informacije. V pomoč so nam lahko gradiva ZRC SAZU-ja: Slovenski eksonimi, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku in seznam standardiziranih imen neodvisnih držav in odvisnih ozemelj.

Two glasses and a bottle of champagne in a bucket. Romantic atmosphere with a beautiful view of the sunset from inside a hot tub.
Foto: Rafael Ciaramicoli iz iStock

Poskusi tudi s spletno lektorico Amebis Besano. Ta inovativni program prepozna in odpravlja tiskarske napake in dvigne kakovost tvojih besedil. Z njegovo pomočjo boš brez težav izboljšal svoje pisanje in se izognil nepotrebnim napakam. Amebis Besana je tvoja zanesljiva sopotnica za brezhibno komunikacijo. Preprosto vnesi besedilo, počakaj na čarobnost Amebis Besane in opazuj, kako tvoje besede zaživijo v popolni formi!

info@amebis.si | 01 8311 035 | Spletna stran

Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.