Vsi smo se že kdaj spraševali, ali naj bi v naši zloženki ostal vezaj ali ne. Na primer črno-bel pulover, modrozeleno morje, kibernetskovarnostni načrt ali vzgojno-izobraževalna ustanova. Kakšno je torej pravilo glede izmuzljive črtico med besedama?
V Slovenskem pravopisu 2001 lahko preberemo:
Podredne zloženke pišemo skupaj: bistroglav, bledoličen, vsakoleten, velikonočen, južnoslovanski, maloštevilen, literarnozgodovinski, narodnogospodarski, socialnodemokratski, poljudnoznanstven.
In
Priredne zloženke (ali izpeljanke iz priredno zloženega samostalnika) pišemo z vezajem: Črno-bel, belo-modro-rdeč, pedagoško-znanstven, vzgojno-izobraževalen, delavsko-kmečki, rusko-japonski, anglo-ameriški, Breznik-Ramovšev, avstro-ogrski, sladko-kisel.
Podredno ali priredno?
Posvetimo se besednim zvezam in njihovi prirednosti ali podrednosti. Najpreprostejši kazalec tega da je besedna zveza priredna, je veznik »in«. Tako lahko preprosto vemo, da je lahko fotografija le črno-bela, saj je sestavljena iz črne in bele barve, torej »črna IN bela«. Enako velja za vzgojno-izobraževalno ustanovo, ki vzgaja IN izobražuje.
Na drugi strani imamo pridevnike iz podrednih zvez kot so: modrozeleno morje, kibernetskovarnosnti načrt, petletni plan ali težkokategorni borec. Slednji primeri izhajajo iz besedotvornih podstav: modro morje s pridihom zelene barve, načrt kibernetske varnosti, pet let obsegajoč plan, borec težke kategorije.
Vidimo da, z izjemo modrozelenega morja, vse besedne zveze sestavljata samostalnik in pridevnik. Sta v neenakem ali podrednem odnosu, saj je pridevnik vedno podrejeni člen. Zato takim zvezam pravimo podredne, pridevnike izpeljane iz njih pa zapisujemo brez vezaja.
Primer 1:
Oglejmo si še dva primera vprašanj z Jezikovne svetovalnice.
Prvi je preprost: nekdo sprašuje, ali se kibernetskovarnostni načrt piše skupaj ali z vezajem. Zdaj že vemo, da imamo pred seboj podredno zloženko, ki jo bomo zapisali skupaj. Izhaja namreč iz samostalnika »varnost« in pridevnika »kibernetska«. Enako bi veljalo za požarnovarnostni načrt (požarna varnost) ali narodnogospodarski načrt (narodno gospodarstvo).
Morda pride do zmede zaradi novosti in neustaljenosti besede »kibernetski« in se nam nekako zdi pravilneje, da za njen zapis uberemo bolj zapleteno pot z vezajem.
Primer 2:
Kar nas pripelje do drugega primera z Jezikovne svetovalnice. Vpraševalca zanima zapis pridevnika iz besedne zveze »hematološka onkologija«. Po pravilu bi morali dobiti hematološkoonkološki inštitut, hematološkoonkološkega bolnika. Ko pa preverimo Gigafido, ugotovimo, da tak izraz sploh ne obstaja in poznamo le hematološko-onkološke klinike, inštitute ipd. Sledi, da so naštete ustanove hematološke IN onkološke, nobena pa se (slovnično gledano) ne ukvarja specifično z rakavimi obolenji krvi.
To seveda ni res, največ bolnikov na hematološko-onkološki kliniki je ravno tistih z levkemijo, vendar zapis priredne zloženke se je pač ustalil.
Razlog tiči tudi v tem, da je polno ime takšnih ustanov »oddelek za hematologijo in hematološko ontologijo«, kar bi nas pri rigidnem sledenju slovničnim pravilom pripeljalo do ponavljanj.
Hkrati ne pozabimo, da poleg hematološke ontologije poznamo še ginekološko ontologijo, urološko ontologijo, kirurško ontologijo in še cel kup drugih. Ali bi bolnišnične oddelke za slednje prav tako zapisovali kot priredne zloženke?
Novinar
Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.