Vlada je potrdila spremembe Zakona o osnovni šoli, ki prinašajo mnoge novosti. Med drugim so to spremembe na področju pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov, razširjenega programa in nacionalnega preverjanja znanja. Najbolj vidni spremembi sta NPZ v 3. razredu in obvezni tuji jezik v prvem razredu.
Nacionalno preverjanje znanja – glavne spremembe
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje tako navaja spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja. Tako bi po novem NPZ-je pisali tudi učenci 3. razreda. V 3. razredu bodo šole preverjale znanja iz slovenščine in matematike.
Sprememba pa je tudi pri NPZ za devetošolce, kjer se v predlogih umešča možnost, da se dosežki nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu upoštevajo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. Pred tem pa bi morali stvari rešiti s spremembami srednješolske zakonodaje.
Spomnimo, da je trenutno NPZ obvezen v 6. in 9. razredu osnovne šole.
Foto: Caiaimage/Robert Daly iz iStock
Državljanska vzgoja in gibanje v osnovnih šolah
Zakon predlaga tudi prenovo koncepta razširjenega programa osnovne šole. Elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) bi se tako preoblikovali. To je z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje, pa tudi vsebinami s področja učenja učenja. Učenci se bi v ta program vključevali prostovoljno.
V praksi bi to pomenilo, da se neobvezni izbirni predmeti po novem ne bi ocenjevali. Šola bi ob uveljavitvi zakona program lahko izvajala pred, med in po pouku. Poudariti je potrebno, da je šola učencem prvega razreda dolžna ponuditi omenjene vsebine pred in po koncu obveznega programa (pouka). V tem smislu se otrokom pred in po koncu obveznega programa zagotovijo strukturirane dejavnosti (s strukturiranimi dejavnostmi zagotovljeno varstvo).
Obvezni tuji jezik že v 1. razredu osnovne šole
Novela zakona ob tem uvaja obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole. Po tem, ko je kazalo, da bi se uvedel tudi obvezni drugi tuji jezik, za to ni bilo dovolj glasov.
Na podlagi izvedbe poskusa »Uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanja koncepta razširjenega programa v osnovni šoli« je bila v praksi preizkušana uvedba obveznega prvega tujega jezika v 1. razred.
Ugotovljeno je bilo, da je bilo k pouku 1. tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval.
Izenačenje standarda pri izobraževanju na domu
Spremembe zakona se dotikajo tudi področja izobraževanja učencev na domu. Te bodo zagotovile enakovreden izobrazbeni standard z učenci, ki se izobražujejo v šoli. To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda.
Starši bodo po spremembi zakona prav tako morali napovedati izobraževanje na domu do 16. avgusta in ne do 31. avgusta za prihodnje šolsko leto.
Prekinitev izobraževanja na domu in omejitev le tega ob neuspehu
Vsekakor je dobrodošla naslednja sprememba. Uvaja se namreč tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom (in s tem vključitev učenca v izobraževanje na šoli).
Novost je tudi ta, da se bodo tistim učencem, ki bodo pri ocenjevanju neuspešni, pravice izobraževanja na domu omejile.
Uvaja se pouk slovenskega znakovnega jezika
Sprememba zakona uvaja pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.
Ob tem so v predlogu zakona opredeljene tudi druge sistemske spremembe pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami in izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu.
Sprememba zakona omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami in s tem rešuje problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva. Na novo se ureja možnost podaljšanja statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Zakon tudi podrobneje ureja problematiko izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, ki je do sedaj urejena zgolj s pravilniki. Ureja se namreč možnost bolj prilagodljivih oblik izobraževanja.
Urednik portala Student.si
