Ko je bonus izkoriščen

Beautiful young Asian woman student in casual clothes with backpack holding book and looks serious thinking about creative idea isolated on yellow background
Foto: Ginanjar Hutomo Bangun iz iStock

Ko razmišljamo o prepisu in ponavljanju, česa se moramo zavedati, kje so bistvene razlike med enim ali drugim?

Jurij Švajncer, Zavod Študentska svetovalnica, pravno svetovanje, nam je povedal, da prepis in ponavljanje določa Zakon o visokem šolstvu v 66. členu. Ta člen navaja: »Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji.« Pri tem:
• se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
• lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
• se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov,
• lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. (…)

Moje možnosti so …
»Vsak študent ima v času svojega študija možnost do dveh rednih vpisov v prvi letnik (v smislu prepisa oz. zamenjave študija) ALI pa enega rednega vpisa v prvi letnik in enega ponavljanja. Ko študent ta ”bonus” izkoristi, mu ostane samo še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa ”pavziranje”,« pravi Jurij Švajncer, Zavod Študentska svetovalnica. Pri tem poudarja, da je razlika med enim in drugim v tem, da pri ponavljanju študent ostane vpisan na istem študijskem programu v istem letniku, v katerega je že bil vpisan, medtem ko gre pri spremembi študijskega programa za tako imenovani prepis, pri katerem se študent izpiše iz starega študijskega programa in se vpiše v novega, prepisanega.

Če ste izkoristili že obe možnosti rednega vpisa, potem vam preostane, kot je že povedal Jurij Švajncer, še izredni študij ali pavziranje letnika. Izredni študij je izenačen z rednim študijem (če si zaposlen ali iskalec zaposlitve, ne moreš koristiti pravic iz statusa študenta), medtem ko pavzirati pomeni biti vpisan na fakulteto, a brez statusa študenta. Kar pomeni, da v času pavziranja ne moreš koristiti pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, kar je tudi bistvena razlika v primerjavi s ponavljanjem. Poleg tega pa si moraš v času pavziranja plačevati obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje sam, izgubiš pa tudi pravico do subvencioniranega bivanja, pravico do subvencionirane prehrane in pravico do dela preko študentskega servisa.

»Za katero možnost se odloči študent, je odvisno od vsakega posameznega primera, saj ni splošnih pravil. Navadno gre pri prepisu za to, da se študent ne najde v študijskem programu, s katerega se prepisuje oz., preprosto povedano, ugotovi, da “to ni to”, da ne želi tega početi v življenju itd. Pri ponavljanju pa gre za to, da študent ni uspel opraviti obveznosti za vpis v višji letnik, a to ne pomeni nujno, da mu ta študijski program ni všeč. Glede na to, da na njem vztraja, je verjetno ravno obratno,« Jurij Švajncer, Zavod Študentska svetovalnica, pravno svetovanje.

Mojca Buh

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.