Kako lahko ena kratka črtica povzroča toliko debat in nesoglasij? Profesorice slovenščine pogosto porabijo kar celo šolsko uro, da svojim dijakom razložijo, kdaj morajo uporabljati vezaj in kdaj pomišljaj. Kar pa ne pomeni, da jih dejansko znamo ločevati. Eden je krajši, drugi daljši. Če pišeš na roko, se lahko hitro izmuzneš tako, da preprosto narediš eno srednje dolgo črto, na računalniku pa ta trik žal ne deluje.
Kakšna je sploh razlika med vezajem in pomišljajem?
Nagradno vprašanje, ki ti prinese dobro oceno pri pouku slovenščine. Prva razlika med tema ločiloma je zelo enostavna, saj pomišljaj pišemo z daljšo črtico kot vezaj. Pomišljaj je lahko enodelno ali dvodelno ločilo, večinoma je nestični, kar pomeni, da se ne drži besed pred in za njim. Vezaj pa je po drugi strani navadno stično ločilo, tako da se drži z besedama okoli njega.
Kdaj pišemo vezaj?
Pravila niso tako zelo zapletena. Vezaj pišemo v naslednjih primerih:
- namesto besede in med zloženimi deli besedila: črno-beli film, slovensko-angleški slovar, angleško-francoska meja …
- med podrednimi zloženkami: TV-sprejemnik, D-vitamin, 60-letnica …
- kadar sklanjamo kratice: DNK-ja, EU-ja, NUK-u …
- na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke: pet- ali šest urna zamuda, dvo- ali tristopenjski študij …
Kako je pa s pomišljajem?
Pravila za rabo pomišljaja so malce bolj zapletena, vendar se jih vseeno lahko naučiš:
Enodelni nestični pomišljaj napišemo v naslednjih primerih:
- če želimo poudariti ali ločiti besedo ali misel v stavku: Pomembna je samo ena stvar – zdravje.
- za zapis matematičnega simbola, in sicer minusa: 20 – 15 = 5
Dvodelni nestični pomišljaj zapišemo:
- kadar želimo vrinjeni stavek ločiti od drugega dela povedi. Tu lahko uporabimo tudi vejici: Lovro je med prazniki – govorimo o božičnih praznikih – naštudiral vso snov za izpite.
Enodelni stični pomišljaj pa uporabimo:
- kadar nadomeščamo predlog od … do: 50–70, odprto 8.00–15.00
Tukaj pazi, da ne napišeš še predloga, kadar uporabiš pomišljaj, ker je to napačno. Na primer: od 8.00–15.00 je napačno
- kadar zapišemo minus pred temperaturo: –5ºC
Se ti ta pravila zdijo preveč zapletena? Nisi edini. Pri uporabi Worda so stvari malce lažje, saj ti Word vezaj avtomatsko podaljša v pomišljaj, če za njim narediš presledek. Vseeno pa je kar zahtevno vsa ta pravila vedeti na pamet. Na srečo si lahko pomagaš s spletno lektorico Amebis Besana.
Amebis Besana je tvoja najboljša prijateljica, ko pride do slovničnih zagat. Lahko jo uporabiš v spletni verziji, ki je odlična izbira za krajše tekste, daljšim nalogam pa bo kos program Amebis Besana, ki si ga naložiš kar na računalnik. Program ti nato sproti popravlja napake v Wordu. Zakaj bi se mučil s slovničnimi enačbami, če se lahko preprosto zaneseš na Amebis Besano?
Novinar
Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.
