Slovenski trg študentskega dela bi naj 1. oktobra dobil novega igralca. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje bo zagnal digitalni sistem, prek katerega bodo lahko dijaki, študenti in delodajalci uredili praktično celoten postopek, od iskanja dela do izplačila. Prvič se bo tako zasebnim študentskim servisom zares postavil ob bok tudi državni ponudnik. Šlo bo za neke vrste državni študentski servis.
Državni študentski servis prihaja: Kaj bo nova javna platforma prinesla mladim in kaj zasebnim servisom?
Študentsko delo je za številne mlade prvi stik s svetom dela. Nekateri z njim prvič zaslužijo lasten denar, drugi si tako nabirajo izkušnje, ki jim pozneje pomagajo pri iskanju zaposlitve. Do zdaj pa je bila pot do takšnega dela skoraj v celoti v rokah zasebnih študentskih servisov. To se bo jeseni spremenilo, napoveduje Svet24, ki je prvi pisal o tematiki.
Zavod za zaposlovanje bo, kot zapisano, 1. oktobra odprl nov digitalni sistem za posredovanje študentskega dela. Dijaki in študenti bodo lahko prek spletne strani in namenske mobilne aplikacije iskali prosta dela, delodajalci pa bodo oglase objavljali prek portala ZaDelodajalce.si. Državni sistem naj bi pokril celotno pot: od objave oglasa in prijave kandidata do izbire, izdaje napotnice, obračuna in nakazila.
Prvi preizkus že poteka
Čeprav bo sistem za širšo javnost odprt šele oktobra, ga Zavod že preizkuša.V pilotnem projektu sodeluje pet delodajalcev in približno 30 dijakov oziroma študentov. Do zdaj so pripravili 17 obračunov in po podatkih Zavoda tudi že izplačali vse obračunane zaslužke.
Pilot bo potekal do 30. septembra. Dan pozneje naj bi bila nova storitev dostopna vsem.
Začetek je sicer precej poznejši od prvotnih napovedi. Zagon so sprva načrtovali že za 1. februar 2026, kar pomeni, da bo javna platforma začela delovati z okoli osemmesečnim zamikom.
Za mlade se strošek ne bo spremenil
Ena ključnih stvari pri novem sistemu je, da dijaki in študenti zaradi izbire državnega servisa ne bodo dobili manj, prav tako se ne bo spremenil strošek za delodajalca. Razlika bo predvsem v tem, kam bo šel del denarja, ki ga danes pri zasebnih posrednikih predstavlja plačilo za posredovanje.
Zavod tega prihodka ne bo zadržal za svoje poslovanje. Po zakonski ureditvi bo denar usmerjen v proračunski sklad za štipendije. In prav tukaj se skriva eden pomembnejših razlogov za uvedbo javnega sistema.
Država je namreč pri finančnih ocenah vendarle računala tudi na to, da bo Zavod prevzel del trga. Čeprav Zavod danes poudarja, da si konkretnega tržnega deleža ni zastavil kot cilj, je vladna finančna ocena ob sprejemanju zakonskih sprememb predvidevala scenarij, po katerem bi pri približno 15-odstotnem deležu trga v štipendijski sklad priteklo okoli 1,8 milijona evrov na leto. Kolikšen delež bo Zavod v resnici dosegel, pa bo pokazal šele čas.
Ena pomembna razlika: na denar bo treba počakati
Za mlade ima javni sistem tudi manj prijetno stran. Zavod namreč ne bo prevzel financiranja zaslužka pred plačilom delodajalca. Dijak ali študent bo svoje plačilo prejel šele, ko bo delodajalec poravnal račun.
Pri nekaterih zasebnih servisih je drugače. Ti lahko mladim izplačilo založijo in jim celoten zaslužek nakažejo že po prejemu obračuna opravljenih ur, nato pa sami čakajo na plačilo podjetja. Za študenta, ki od svojega zaslužka pokriva najemnino, hrano ali druge stroške, je lahko razlika precej pomembna.
Od študentskega dela do prve službe
Toda Zavod svojo prednost vidi predvsem drugje. Študentsko delo želi povezati s kariernim razvojem mladih. Ideja je precej preprosta: če nekdo že med šolanjem pridobiva delovne izkušnje, bi morale te izkušnje tudi pozneje nekaj pomeniti.
Zavod želi zato študentsko delo povezati z evropskim kompetenčnim modelom ESCO. Mladi naj bi lahko dobili potrdila o znanju in izkušnjah, pridobljenih pri delu, podatki pa bi se lahko pozneje povezali tudi s storitvami Zavoda za iskalce zaposlitve. To pomeni, da študentsko delo ne bi bilo več zgolj nekaj, kar se konča z nakazilom na bančni račun.
Če bi sistem deloval tako, kot si ga je Zavod zastavil, bi lahko študent, ki je na primer več let opravljal strokovno delo na določenem področju, te izkušnje pozneje lažje dokazal tudi potencialnemu delodajalcu.
Karierno svetovanje kot del zgodbe
Nova platforma zato ni zamišljena zgolj kot spletna oglasna deska. Zavod napoveduje tudi skupinsko in individualno karierno svetovanje, pomoč pri pisanju življenjepisa in prijave na delovno mesto, pripravo na zaposlitveni razgovor, spoznavanje poklicev ter načrtovanje kariere.
Mladi bodo imeli na voljo tudi Euresove svetovalce, če bodo razmišljali o zaposlitvi v drugih evropskih državah. Zavod želi s tem mlade z delovnim okoljem povezati že precej pred koncem šolanja. Cilj je tudi zmanjšati možnost, da bi po zaključku izobraževanja ostali brez zaposlitve in brez nadaljnjega izobraževanja ali usposabljanja.
Država bo preverjala delodajalce
Pomemben del novega sistema bo tudi preverjanje podjetij. Na Zavodu pravijo, da bodo oglase objavljali le za preverjene delodajalce. Podjetju z negativnimi referencami naj oglasa ne bi objavili, enako velja za delodajalce z zapadlimi davčnimi obveznostmi oziroma tiste, ki Finančni upravi ne predlagajo obračunov davčnih odtegljajev.
Takšen filter lahko mladim prihrani marsikatero neprijetno izkušnjo. Ne pomeni pa popolnega jamstva. Tudi preverjeno podjetje lahko pozneje pride v finančne težave ali zamuja s plačili. Prav tako imajo zasebni študentski servisi že dolgo razvite lastne sisteme preverjanja bonitete podjetij, sezname neplačnikov in postopke za pomoč pri izterjavi.
Zasebni servisi dobivajo državnega konkurenta
In prav tu se odpira največje vprašanje novega sistema. Zavod pravi, da zasebnih servisov ne želi nadomestiti. Prav tako si ni določil cilja glede števila uporabnikov, izdanih napotnic ali konkretnega tržnega deleža.
Kljub temu je jasno, da vstop javnega ponudnika pomeni novo konkurenco na področju, ki je bilo doslej skoraj v celoti v rokah zasebnikov. Ti imajo pred državo pomembno prednost: desetletja izkušenj, razvite odnose s podjetji, veliko število oglasov in že vzpostavljeno mrežo dijakov in študentov.
Zavod bo moral zato prepričati uporabnike, da je njegova platforma dovolj enostavna, hitra in uporabna, da bodo zaradi nje pripravljeni zamenjati oziroma dopolniti dosedanji način iskanja študentskega dela.
Nova tekma se bo začela oktobra
Zanimivo je, da je Zavod možnost posredovanja študentskega dela imel že doslej. A je ta možnost v praksi ostala skoraj neopažena. Po podatkih Radia Študent je Zavod v petih letih izdal vsega 33 napotnic.
Za mlade to pomeni novo možnost. Za delodajalce nov kanal za iskanje kadra. Za zasebne študentske servise pa prvi pravi preizkus, kaj se zgodi, ko na njihov trg vstopi država. Ali bo javni sistem ostal nišna alternativa ali pa bo v nekaj letih postal pomemben igralec, bo jasno šele po njegovem dejanskem zagonu.
Urednik portala Student.si
