Sistematski zdravstveni pregledi študentov

Close-up of a male doctor hand hold a silver pen and showing pad in hospital. Doctor giving prescription to the patient and filling up medical form at a clipboard
Foto: Khanchit Khirisutchalual iz iStock

Ministrstvo za zdravje in ZZZS v sklopu preventivnih programov zagotavljata študentom tudi pravico do preventivnih pregledov (Ur.l. št. 19/1998 in naslednji) in kakovostnega zdravstvenega varstva. Republika Slovenija je leta 1992 ustanovila Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju ZDŠ) z namenom, da je občutljivi študentski populaciji, ki so na začetku svoje poklicne in življenjske poti izpostavljeni specifičnim tveganjem in zdravstvenim obremenitvam, omogočila dostopno, kakovostno, predvsem pa celovito zdravstveno varstvo prilagojeno ciljni populaciji.

 

Številne raziskave so dokazale, da je opravljanje preventivnih pregledov smotrno, predvsem pa najboljši ukrep za zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni v pred-klinični fazi, to je še preden človek zboli, saj le na tak način lahko daljšamo leta življenja brez bolezni ter prispevamo k boljšemu zdravju družbe.

Zahodnoevropska univerzitetna središča imajo organizirane samostojne enote celovite zdravstvene oskrbe študentske populacije za njihove specializirane potrebe kot tudi za potrebe izobraževalnih programov posameznih fakultet. V RS le redke fakultete stopajo v stik z nami in se dogovarjajo za usmerjene zdravstvene preglede ali cepljenja, kar kaže na nizko ozaveščenost visokošolskih organizacij o tem, kako pomembno je dobro zdravje in počutje študentov za optimalni študij pa tudi uspešnost univerzitetnih programov. Po bolonjski reformi so v naš zdravstveni dom pričeli prihajati tudi tuji študentje, ki so na krajših (mesečnih) ali pa daljših (večmesečnih ali enoletnih) izobraževalnih programih.

Preventivni ali tudi sistematski pregled študentov opravijo študentje v prvem in (načeloma) v zadnjem letniku študija (odvisno od vrste in dolžine študijskega programa). Opravljen sistematski pregled pa na nekaterih fakultetah predstavlja  tudi pogoj za vpis v višji letnik. Poleg tega ga morajo študentje opraviti pred nastopom dela preko študentskega servisa.

V sklopu preventivnega pregleda opravimo aktivnosti: razgovor s študentom (socialna, družinska, osebna anamneza ter izpolnjevanje vprašalnika) in somatski klinični pregled; ocena rasti, razvoja, ostrine vida, merjenje krvnega tlaka; laboratorijske meritve parametrov – urin: beljakovine, sladkor, sediment, krvne preiskave: hemogram in merjenje holesterola pri študentih s povečanim dejavnikom tveganja (družinska obremenjenost, debelost, povišan krvni tlak); cepljenje in druge storitve za preprečevanje epidemij nalezljivih bolezni, ki jih določa Zakon o nalezljivih bolezni po republiškem imunizacijskem programu; zobozdravstveni preventivni pregled ter programirana zdravstvena vzgoja.

 

Študentje imajo v ZDŠ pravico in možnost neposredne izbire osebnega zdravnika, zobozdravnika,  ginekologinje, psihiatra ali klinične psihologinje ne glede na mesto stalnega prebivališča ter tako dostopati do zdravnika brez ovir ali doplačil, kadar zbolijo.

Izbiro lahko opravijo že ob sistematskem pregledu v prvem letniku. Izbira se opravi tako, da študent podpiše izjavo o izbiri osebnega zdravnika ter pri prejšnjem zdravniku naroči prenos zdravstvene dokumentacije na naš naslov. Brez izbire osebnega zdravnika v ZDŠ ni mogoče opraviti pregledov v času bolezni, mogoče pa je opraviti le preventivni pregled v prvem oziroma zadnjem letniku visokošolskega študija. Izbiro osebnega zdravnika ali dostop do nas je omogočen tudi tujim dodiplomskim in podiplomskim študentom pod enakimi pogoji oziroma pogoji njihovega sklenjenega zavarovanja. Tujim študentom je omogočena obravnava v tujem jeziku, najpogosteje v angleškem jeziku, v teh primerih po potrebi izdamo tudi izvid v angleškem jeziku. Ob preventivnem pregledu najpogosteje odkrijemo motnje vida, bolezni žlez z notranjim izločanjem, bolezni mišic in veziva, kožne bolezni ter alergije in bolezni dihal. Ugotavljamo tudi pridružene dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni.

 

Kar polovica študentov ima prisoten že vsaj en dejavnik tveganja (npr. kajenje, tvegano pitje alkoholnih pijač, nezdravo prehranjevanje, telesno nedejavnost, tvegano spolno vedenje,…) za nastanek kronične bolezni, povezane z življenjskim slogom.

Odnos do zdravja, lastnega telesa in osveščenost niso toliko odvisni od vrste fakultete, ki jo obiskuje študent, osnovno poznavanje in odnos do teh vsebin prinaša vsak iz svojega družinskega okolja, to pa je povprečno še vedno premalo ozaveščeno. Programirana zdravstvena vzgoja v ZDŠ je prvo mesto, kjer študentje prvih letnikov lahko pridobijo objektivne informacije o tveganjih, ki so povezani z nezdravim življenjskim slogom. Pravilna, predvsem pa pravočasna ozaveščenost, dokazano pozitivno opredeljuje študentov poznejši odnos do lastnega zdravja. Študentje so ranljiva populacija, velikokrat imajo težave prav zaradi adaptacije, prilagajanja novemu načinu življenja, novim medosebnim odnosom, strahu pred neuspehom, pred prihodnostjo. Vse to lahko s primerno podporo tako zdravnika kot študentove socialne mreže prav hitro in brez posledic izzveni.

Tradicija šolske medicine in preventivnih pregledov v študentski populaciji je v RS že zelo dolga. Ugotavljamo, da sedanje generacije prihajajo v prvi letnik študija z več zdravstvenimi težavami kot študentje pred desetimi ali več leti. To dejstvo mora pritegniti k sodelovanju vsakogar, ki dela z mladimi ter pozitivno spodbujati odločitev za preventivni pregled, ki dokazano pomembno vpliva na ohranjanje zdravja.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.