»Študenti želimo nazaj na fakultete«

Študenti želimo nazaj na fakultete
Študenti želimo nazaj na fakultete

Od prvega oktobra leta 2020 je minilo že več kot šest mesecev, v katerih smo bili študentje na fakultetah prisotni le nekaj dni. V celem letu epidemije smo prav študentje tista skupina, ki je postala najbolj zapostavljena in pozabljena. Besede, da bodo posledice jasne kasneje, se uresničujejo že celo leto. Prav zaradi želje po ponovnem obiskovanju fakultet se je na Facebooku ustvarila skupina z imenom »Študenti želimo nazaj na fakultete.« Cilj je jasen, študentje želimo na fakultete.

Posledice epidemije se čutijo že zdaj

Raziskava NIJZ je pokazala marsikaj, veliko tega se tiče študentov in študentk. Si vedel, da 89 % študentov doživlja depresijo in anksiozna stanja? Si vedel, da skoraj polovica študentov v raziskavi poroča o potrebi po psihološki pomoči? Si morda vedel, da vsak četrti študent razmišlja o samomoru?

Epidemija je pustila svoj vtis in govoričenje o posledicah epidemija v smislu prihodnosti so le delno pravilne. Posledice so vidne že celo leto. Pomanjkanje znanja, druženja, socioloških procesov, dohodka, materialne varnosti in še česa. Pogrešamo faks, učenje, prijatelje, druženje, vstajanje ob zgodnjih urah, študentsko delo in mladost.

Študenti želimo nazaj na fakultete

Na Facebooku je 8. aprila nastala skupina z imenom Študenti želimo nazaj na fakultete, v kateri je skrbnica s spodnjimi besedami opisala njen namen:

»Skupina je nastala z namenom, da se tudi študenti postavimo zase in opozorimo na to, da si želimo vrnitve na fakultete. Skupina je tako primarno namenjena predvsem študentom in ne širši javnosti. Namen zaprte skupine je iskanje idej in organizacija raznih akcij, ki se bodo v okviru tega izvajale. S tem želimo opozoriti na to, da smo tudi študenti po enoletni izolaciji ogrožena skupina in želimo biti slišani ter pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov upoštevani.

Raziskava NIJZ je pokazala, da je vsak četrti študent samomorilen, marsikdo doma nima ustreznih pogojev za študij pa se v študentske domove ne sme vrniti, marsikdo je zaradi pomanjkanja študentskega dela ostal brez ključnega prihodka za preživetje, … Dolgo smo bili tiho, zdaj pa ne zmoremo več.«

Nastal je tudi padlet, kjer člani skupine zbirajo ideje, s katerimi bi še dodatno opozorili na problematiko. Vse je anonimno in če imaš idejo, predlagajo, da jo zapišeš.

Naj prazne predavalnice ne postanejo del vsakdana
Naj prazne predavalnice ne postanejo del vsakdana

Ker smo bili puščeni na cedilu, je čas, da vzamemo stvari v svoje roke. Kljub večkratnim posvetom vlade in ŠOS se želje in potrebe študentov ne uresničujejo oziroma so preprosto spregledane. Po jasnem sporočilu ŠOS-a, da imamo tega dovolj, je minilo skoraj pol leta. Po spremembi semaforja in krivulji okuženosti se nam ne obeta nič dobrega.

+ objave

Novinar

1 COMMENT

  1. Ko je bila šefica študentov SDSova podgana Katja Šoba so razsuli fasado parlamenta zaradi minornih sprememb študentskega dela, zdaj pa nič. Imate še vedno SDSove podgane v vodstvu?

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.