Začetniška oziroma vstopna delovna mesta imajo težavo. Vendar zanjo ni kriva zgolj umetna inteligenca. Podatki podjetja iCIMS kažejo, da kar 78 odstotkov pripadnikov generacije Z meni, da umetna inteligenca ogroža njihove možnosti za začetek kariere.
Ali umetna inteligenca ogroža začetek kariere?
Njihova zaskrbljenost ni neutemeljena, vendar je v ozadju še večji problem, način, kako so bila začetna delovna mesta zasnovana, je bil pogosto neustrezen že pred vzponom umetne inteligence, poroča Forbes.
»Umetna inteligenca je težavo začetnih delovnih mest samo še poudarila,« pravi Trent Cotton, vodja področja Talent Insights pri iCIMS. »Pravi problem je, da so bila številna od teh delovnih mest že v osnovi napačno zasnovana.«
Po njegovem mnenju bi morala zaposlitev mladega diplomanta predvsem pomeniti gradnjo notranje baze prihodnjih kadrov, ne pa iskanja nekoga, ki bo prevzel najbolj rutinska in ponavljajoča se opravila.
Prav takšne naloge; rutinske, ponavljajoče se in predvidljive so področje, na katerem je umetna inteligenca trenutno najbolj učinkovita.
To pa podjetjem ponuja tudi priložnost: začetna delovna mesta lahko postanejo bolj strateška in razvojno usmerjena. Pogoj je, da podjetja umetne inteligence ne razumejo zgolj kot orodja za zmanjševanje števila zaposlenih in stroškov.
Dve veliki oviri za generacijo Z
Mladi, ki danes vstopajo na trg dela, se srečujejo z več različnimi pritiski. Eden največjih je neskladje med tem, kaj podjetja pričakujejo, in tem, kaj lahko realno ponudi nekdo, ki šele začenja kariero.
»Generacija Z ima pri razpisih za začetna delovna mesta precej specifične pomisleke, predvsem zaradi nerealnih pričakovanj delodajalcev in vse manjšega števila delovnih mest zaradi avtomatizacije,« pravi Cotton.
Kar 59 odstotkov kandidatov generacije Z meni, da podjetja od kandidatov za začetna delovna mesta že pričakujejo izkušnje, značilne za srednjo karierno raven. Hkrati se mladi srečujejo s precej togimi zahtevami v zaposlitvenih oglasih.
Težava je tudi izobrazba. 37 odstotkov pripadnikov generacije Z meni, da podjetja za določena delovna mesta še vedno zahtevajo fakultetno izobrazbo, čeprav ta za opravljanje dela morda sploh ni potrebna. Poleg tega 36 odstotkov kandidatov meni, da imajo tehnična znanja in znanja s področja umetne inteligence danes večjo težo kot mehke veščine, kot sta komunikacija in sodelovanje.
Cotton zato podjetjem svetuje, naj se ustavijo in ponovno premislijo, kaj je za posamezno delovno mesto dejansko potrebno. To je pomembno tudi zaradi demografije kandidatov. Generacija Z predstavlja nekaj več kot 40 odstotkov baze kandidatov. Če jo podjetja zaradi nepotrebnih ali previsokih zahtev izločijo že na začetku, lahko s tem ustvarijo težave pri zagotavljanju kadrov v prihodnosti.
Generacija Z umetni inteligenci precej ne zaupa
Generacija Z velja za digitalne domorodce – odraščala je s tehnologijo in jo uporablja na skoraj vseh področjih življenja. Toda to še ne pomeni, da umetni inteligenci na delovnem mestu zaupa. Po podatkih iCIMS generacija Z umetno inteligenco na trgu dela pogosto vidi predvsem kot grožnjo svojim možnostim za začetek kariere, ne kot orodje, ki bi ji pomagalo.
58 odstotkov pripadnikov generacije Z meni, da podjetja zaradi umetne inteligence zaposlujejo manj ljudi na začetnih delovnih mestih, medtem ko jih 78 odstotkov meni, da širša uporaba umetne inteligence in avtomatizacije zmanjšuje število razpoložljivih začetnih delovnih mest.
Zaskrbljenost je tako velika, da vpliva celo na njihove karierne odločitve.Polovica kandidatov generacije Z zaradi umetne inteligence ponovno razmišlja o svoji poklicni prihodnosti. Pri tem jih 35 odstotkov razmišlja o spremembi načrtovane karierne poti, 15 odstotkov pa je svoje karierne načrte že v celoti spremenilo.
Umetna inteligenca pri zaposlovanju
Podobno nezaupanje obstaja tudi pri uporabi umetne inteligence v samem procesu zaposlovanja. 37 odstotkov kandidatov generacije Z umetni inteligenci pri zaposlovanju izrecno ne zaupa, ker se jim zdi proces preveč neoseben. 21 odstotkov jih skrbi, da avtomatizirana orodja povzročajo pristranskost ali zmedo. 22 odstotkov jih je pripravljeno sprejeti uporabo umetne inteligence, če končno odločitev sprejme človek. Le 7 odstotkov jih meni, da je umetna inteligenca dejansko koristna za pospešitev zaposlovanja.
Da bi ostali konkurenčni, tretjina kandidatov išče zaposlitev v širšem naboru različnih vlog ali panog, 30 odstotkov jih aktivno pridobiva nova znanja s področja umetne inteligence, 29 odstotkov pa pri prijavah na delovna mesta in načrtovanju kariere uporablja orodja umetne inteligence.