Mladi pri vstopu na trg dela potrebujejo več kot nasvet, kako napisati boljši življenjepis. Pomembni so jim dostojni pogoji dela, možnosti razvoja in dostopna podpora, ki jim pomaga razumeti njihove pravice ter prepoznati tveganja na trgu dela. Ob tem se z različnimi strukturnimi ovirami soočajo tudi mladinski delavci.
Na to so opozorili ob zaključku dveletnega projekta DD – dostojno delo, ki je povezoval mladinski sektor, strokovnjake in druge deležnike. Projekt je bil namenjen predvsem opolnomočenju mladinskih delavcev, da bi lahko mladim pomagali pri razumevanju njihovih pravic, prepoznavanju prekarnosti in sprejemanju bolj informiranih odločitev.
»Delovna mesta izginjajo hitreje, kot nastajajo nova, mladi pa imajo vse več izzivov pri pridobivanju izkušenj in osnovnih veščin, ki jih bodo potrebovali za zahtevnejša delovna mesta,« je poudarila psihologinja Eva Boštjančič.
Po njenih besedah so pričakovanja mladih do dela povezana s tremi ključnimi elementi: finančno neodvisnostjo, smislom in blagostanjem. Dostojno delo zato ni zgolj vprašanje višine plačila, temveč ravnovesja med različnimi vidiki dela in življenja.
Vse do 25 evrov na uro: Preverili smo najbolj plačana študentska dela ta hip
Kaj je mladim pri delu najpomembnejše?
Kakšno delo si želijo mladi, kažejo tudi rezultati ankete Mladi in trg dela 2026, ki jo je izvedel e-Študentski servis. V raziskavi je sodelovalo 5780 mladih.
Pri izbiri delovnega mesta je bila najpomembnejša možnost napredovanja, ki jo je izpostavilo 60,5 odstotka sodelujočih. Sledijo varnost zaposlitve (59,2 odstotka), dobri odnosi na delovnem mestu (50,4 odstotka), možnost usklajevanja dela in zasebnega življenja (44,2 odstotka) ter možnost učenja in razvoja (43,6 odstotka).
Med dodatnimi dejavniki so mladi najpogosteje izpostavili svobodo pri načinu dela (31,9 odstotka) in višino plače (30,4 odstotka). Pomembni so jim tudi možnost dela na daljavo (24,3 odstotka), zanimiva vsebina dela (23,9 odstotka) in fleksibilni delovni čas (20,7 odstotka).
Nekoliko manj pogosto so kot pomembne navedli ugodnosti, kot sta fitnes oziroma team building (16,5 odstotka), ter možnost daljših odsotnosti (15,2 odstotka).
Rezultati tako kažejo, da mladi pri izbiri zaposlitve ne gledajo zgolj na višino plače. Pomembno vlogo imajo tudi varnost, odnosi, možnosti napredovanja, razvoj in usklajevanje poklicnega ter zasebnega življenja.
Tudi mladinski delavci se soočajo s težavami
Pri tem pa se s svojimi težavami soočajo tudi mladinski delavci, ki so pogosto med prvimi, na katere se mladi obrnejo, ko naletijo na težave pri delu.
Zaključno poročilo projekta med strukturnimi ovirami izpostavlja negotove zaposlitvene pogoje, projektno financiranje, administrativne obremenitve, pomanjkanje stabilnih podpornih mehanizmov ter omejen vpliv na odločitve, ki oblikujejo delo na terenu.
Partnerstvo projekta zato poziva k trem spremembam: jedrnemu večletnemu financiranju in dostojnim zaposlitvam v sektorju, kontinuiranim in administrativno enostavnejšim ukrepom Evropskega socialnega sklada plus ter formalnemu vključevanju organizacij mladinskega sektorja v načrtovanje in spremljanje javnih sredstev.
Nov študentski servis bo državni, prinesel bo večje spremembe v ponudbo študentskega dela
Več kot 400 mladinskih delavcev na usposabljanjih
V dveh letih projekta je bilo izvedenih 35 usposabljanj, na katerih je sodelovalo več kot 400 mladinskih delavcev. Ti imajo pri obravnavi težav mladih posebno vlogo, saj pogosto prvi izvedo za kršitve ali stiske, povezane z zaposlitvijo.
»Ti so pogosto prva zaupanja vredna oseba, ki sliši za kršitev ali stisko mladih na področju trga dela. Njihova naloga ni nadomeščati pravnikov, inšpektorata ali sindikatov, temveč odpreti prostor za pogovor, postaviti prava vprašanja, prepoznati tveganje, posredovati osnovno informacijo ter mlade pravočasno usmeriti do strokovne pomoči,« so zapisali v Mreži MaMa.
Projekt je mlade nagovarjal tudi neposredno. Video vsebine so dosegle 23.530 ogledov, zabeležili so 41.230 interakcij uporabnikov, več kot 600 prejemnikov pa je projektne vsebine spremljalo prek e-novic.
Projekt DD – dostojno delo je izvajal konzorcij partnerjev, ki so ga poleg Zavoda Mladinska Mreža MaMa sestavljali še vodilni konzorcijski partner Zavod Nefiks, Socialna akademija, Zavod PIP in Inštitut za mladinsko politiko. Projekt je sofinancirala Evropska unija.
Urednik portala Student.si