V nekem trenutku vsak, ki dela ob študiju, naleti na isto steno: Napotnica pokrije domače naročnike, ne pa tudi tujih strank, ki plačujejo v dolarjih prek PayPala ali Wise-a. In takrat se začne prava zmeda. Kaj je sploh legalno, kje se prijaviš, koliko ti dejansko ostane.
Študentska napotnica: osnove, ki jih večina pozna napol
Od 5. februarja 2026 minimalna urna postavka za študentsko delo znaša 8,98 evra bruto, kar pomeni 7,73 evra neto na tvoj račun. Razlika gre za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Se pravi, ta čas se ti šteje v pokojninsko dobo, kar marsikdo pozabi.
Delodajalca pa napotnica stane precej več, kot je videti na prvi pogled. Na bruto znesek se namreč obračunajo še koncesijska dajatev in prispevki, ki skupaj znašajo 33,07 odstotkov, na to pa še 22-odstotni DDV. Pri neto zaslužku 100 evrov delodajalec dejansko plača račun v vrednosti 163,10 evra. Zato marsikateri naročnik, ko sliši za tak strošek, raje predlaga drugačno obliko sodelovanja. In tu pride v igro s.p. (samostojno podjetništvo).
Popoldanski s.p.: kdaj se sploh splača
Če delaš redno in za več naročnikov, je popoldanski s.p. pogosto edina smiselna pot naprej. Za leto 2026 velja meja 50.000 evrov letnih prihodkov, do katere lahko ostaneš v sistemu normirancev — se pravi, ne rabiš voditi polnega knjigovodstva, ampak se ti prizna pavšalni delež stroškov.
Konkreten primer: če kot popoldanski normirani s.p. v letu 2026 zaslužiš 50.000 evrov, se ti prizna 17.000 evrov normiranih stroškov. Davčna osnova pade na 33.000 evrov, od tega plačaš 20-odstotni davek, kar znese 6.600 evrov. Efektivno torej od bruto zaslužka odšteješ dobrih 13 odstotkov za dohodnino. Brez potrebe po zbiranju računov za vsak strošek.
Nad 50.000 evri prihodkov (ali pri prehodu v polni s.p. nad 120.000 evri) davčna stopnja za presežni del skoči na 35 %. Pri popoldanskem s.p. moraš poleg tega imeti tudi redno zaposlitev ali status študenta kot >glavno< dejavnost — s.p. ostaja stranska dejavnost.
Tu velja opozorilo, ki ga rad kdo preskoči: zakonodaja za normirance se je samo v letu 2026 spremenila že dvakrat, sprejet pa je bil tudi nov interventni zakon (ZIURS), ki še ni v veljavi. Preden se odločiš, res preveri trenutno stanje na Fursu ali pri knjigovodji (številke, ki jih bereš danes, čez pol leta mogoče ne bodo več veljale).
Tuji naročniki: ni ti treba takoj odpirati s.p.-ja
Če delaš za enega ali dva tuja naročnika in zaslužek ni tak, da bi opravičil administracijo s.p.-ja, obstajajo tudi vmesne rešitve. Xolo Go, na primer, omogoča izdajanje računov naročnikom v 186 državah, ne da bi za to moral registrirati podjetje — plačaš le provizijo na vsako nakazilo, sam pa ostaneš brez s.p.-ja ali obveznega vodenja poslovnih knjig.
Za tiste, ki raje sami urejajo administracijo, pa velja: dohodek od tujih naročnikov moraš v Sloveniji prijaviti enako kot domačega, dodatno pa je treba paziti na DDV pri storitvah znotraj EU (t. i. sistem OSS) in na to, kako plačilo dejansko prispe na račun. Marsikatera banka pri menjavi valut zaračuna 3- do 5-odstotno provizijo, kar pri rednih mesečnih nakazilih ni zanemarljivo.
Kaj se dejansko splača
Če delaš priložnostno in za domače naročnike, ostani pri napotnici. Administrativno je najbolj preprosta, zaslužek pa se ti šteje tudi v pokojninsko dobo. Ko pa naročniki postanejo redni in mednarodni, popoldanski s.p. z normiranimi stroški ponavadi pomeni nižji davčni odstotek, kot bi ga plačal prek napotnice, če bi to sploh bilo mogoče.
Nobena od teh poti pa ni nastavljena enkrat za vselej. Zakonodaja se pri normirancih spreminja skoraj vsako leto, zato je smiselno enkrat na leto — recimo ob oddaji dohodninske napovedi — preveriti, ali ti trenutna oblika sploh še ustreza.