Pripravništvo v Sloveniji

Teenagers at table working on project in college. Students in campus discussing on college presentation.
Foto: jacoblund iz iStock

Pripravništvo je obdobje, v katerem se navadno diplomant pripravi in usposobi za določeno delovno mesto. Gre za strokovnega delavca na določenem delovnem mestu, ki se želi usposobiti za samostojno opravljanje dela. V tujini so zelo priljubljena in pogosta. Pri Googlu na primer pripravniki na mesec dobijo 4.360 evrov neto, pri Facebooku 5.130 evrov, najbolje pa pripravnike plačajo pri Dropboxu, kjer na mesec zaslužijo kar 5.400 evrov neto.

Kaj pa vemo o pripravništvu pri nas? Mora biti plačano? Kako ga sklenemo? Kako dolgo ga lahko opravljaš? Kakšne so tvoje pravice? Odgovore na ta vprašanja moraš nujno poznati, preden se podaš v tovrstno sodelovanje.

Kako ga sklenemo? ✍️

Pripravništvo se sklene s pogodbo o zaposlitvi, namenjeno pa je tistim, ki prvič začnejo opravljati delo, ki ustreza vrsti in ravni strokovne izobrazbe, ki jo ima pripravnik. Končano pripravništvo se zaključi z opravljenim izpitom, določbe pripravništva pa se glede na stroko in zakonsko podlago področja, v katerem se pripravništvo izvaja, lahko razlikujejo.

Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) določa, da se po opravljenem pripravništvu lahko s pripravnikom sklene delovno razmerje za uradniško delovno mesto za nedoločen čas brez javnega natečaja, če je bil pripravnik izbran na javnem natečaju ali če gre za pripravnika – štipendista, ki je bil izbran na javnem natečaju.

Trajanje pripravništva ⏱️

Pripravništvo lahko traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Sicer se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Trajanje se lahko podaljša tudi za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Trajanje pripravništva se lahko na predlog mentorja celo skrajša, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja.

Izvajanje pripravništva ⚙️

V času trajanja pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Poleg tega se z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi trajanje, potek pripravništva, program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe.

Kaj pa plačilo? ?

Pripravnik oziroma delavec, ki se usposablja oziroma uvaja v delo, ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot redno zaposleni delavec na delovnem mestu. Ker se pripravništvo sklene s pogodbo o zaposlitvi, pripravniku pripadajo vse pravice, ki veljajo z Zakonom o delovnih razmerjih.

Ostale pravice in dolžnosti

➡️ V času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved, ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

➡️ Volontersko pripravništvo se lahko opravlja le v primerih, če je to predvideno s posebnim zakonom (sicer je od leta 2014 prepovedano). Volonter ni v delovnem razmerju, in tudi pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva ni pogodba o zaposlitvi. Pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva mora biti obvezno sklenjena v pisni obliki. Kljub temu, da volonterski pripravnik ni v delovnem razmerju, pa se zanj uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih o:

  • trajanju in izvajanju pripravništva,
  • omejenosti delovnega časa,
  • odmorih in počitkih,
  • povračilu stroškov v zvezi z delom,
  • odškodninski odgovornosti ter
  • zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom.

Tako volonterskemu pripravniku denimo pripada tudi povračilo za prevoz na delo ter prehrano.

➡️ Pripravništva nikakor ne smemo zamenjevati s poskusnim delom, (obvezno) prakso in vajeništvom. Kot je navedeno zgoraj, moramo biti pozorni tudi na pravice pri opravljanju volonterskega pripravništva.

➡️ Pripravništva se pri nas izvajajo tako v javnem kot v zasebnem sektorju. V javnem sektorju je po večini določeno, da je pripravnikova plača za čas pripravništva za šest plačilnih razredov nižja od osnovne plače tega delovnega mesta oziroma naziva, razen če področni zakon določa drugače. Javne informacije o plačilo pripravnikov v zasebnem sektorju pa so skope. Kljub temu, da je volontersko pripravništvo prepovedano, podjetniki velikokrat še vedno na tak način izkoriščajo poceni ali brezplačno delovno silo. Če torej opaziš kršitev tvojih pravic opozori nanjo svoje nadrejene ali pa se obrni na sindikate ali inšpektorat za delo.

Novinarka in urednica revije Dijak 2019

Prejšnji članekKako zdravju nevarno je vejpanje?
Naslednji članekSrečno novo ŠTUDIJSKO leto!

Novinarka in urednica revije Dijak 2019

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.