Dr. Danijela Lahe, koordinatorica Zrele Univerze: »Vseživljenjsko učenje prepogosto povezujemo samo z ‘izobraževanjem starejših odraslih’ in ne tudi z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladine«

Zrela Univerza z Danijelo Lahe
Foto: on UM

Dr. Danijela Lahe je docentka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer se ukvarja z raziskovanjem družine in partnerskih razmerij, s področjem izobraževanja ter socialno gerontologijo. Še posebej jo zanimajo stališča mladih do starosti, staranja in starejših.

Z njo smo se pogovarjali o Zreli Univerzi (ZUF) – programu, ki deluje pod okriljem Centra za vseživljenjsko izobraževanje Filozofske fakultete UM in je oblika vseživljenjskega učenja za vse tiste odrasle nad 55 letom starosti, ki želijo poglobiti svoje znanje, se še naprej intelektualno razvijati in s tem ohranjati aktivno vlogo v družbi.

Kaj vse vključuje Zrela Univerza?

ZUF ponuja pestro vsebino zanimivih in starejšim odraslim prilagojenih predavanj, na katerih spodbujamo aktivno in sproščeno sporazumevanje med predavatelji, znanstveniki ter udeleženci. Slušatelji se seznanijo z nekaterimi temami, ki jih morda niso imeli priložnosti spoznavati tekom svojega izobraževanja ali službenega obdobja. Gre za teme, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, pa vendar nimamo priložnosti slišati vrhunskih raziskovalcev oz. strokovnjakov znotraj UM. Sam program prinaša tudi izjemne učinke, tako za slušatelje, kot tudi za širšo skupnost, in sicer na način, ki je enkraten in nenadomestljiv z drugimi vsebinami. Na tej točki igrata univerzitetni format in institucionalna umeščenost programa izjemno pomembno vlogo.

Zakaj se vpisati v program?

Danijela Lahe.
Danijela Lahe od leta 2020 deluje kot koordinatorica Zrele Univerze in skupaj z ekipo pripravlja njen program. Foto: on UM

Predvsem zaradi učinkov, ki jih ima vseživljenjsko izobraževanje na starejše odrasle: spodbujanje študija, intelektualni razvoj, ohranjanje kognitivnih sposobnosti, spoznavanje novih vsebin, medgeneracijsko sodelovanje in nenazadnje tudi zaradi samega druženja udeležencev.

 

Res je, da lahko vedoželjnost potešimo v knjigah, na televiziji, na spletu, pa vendar ZUF, za razliko od omenjenih, ponuja dvosmerno komunikacijo. Predavanja potekajo namreč tako, da omogočajo tistim, ki si to želijo, postavljanje vprašanj znanstvenikom in strokovnjakom. Na ZUF izvajajo predavanja prvovrstni znanstveniki, raziskovalci, predvsem pa vrhunski predavatelji Univerze v Mariboru, ki znajo svoje znanje podati strokovno, hkrati pa na zanimiv in razumljiv način.

Kako se je rodila ideja za Univerzo?

Sama pri vzpostavitvi ZUF nisem sodelovala, zato bom povzela besede članov in članic takratne ekipe: »Motivi za oblikovanje so bili številni in dobro utemeljeni, med njimi je prevladovala želja ponuditi vsebine tistim, ki ostajajo radovedni in jih ponudniki, ki so dostopni v lokalnem okolju, ne morejo zadovoljiti. V mislih imamo starejše odrasle, ki so še vedno zaposleni, a bi si želeli širiti obzorja in se dodatno izobraževati. Prav tako imamo ljudi, ki so se upokojili pri npr. šestdesetih letih. Tukaj so še starejši odrasli, ki imajo po upokojitvi končno čas, da spoznajo stvari, ki jih tekom službenega obdobja niso uspeli zaradi časovne stiske. Vsi ti so si različni, vendar jim je skupna želja, da se intelektualno razvajajo, pri tem pa spoznavajo nove ljudi, menjajo okolje, se družijo in si želijo svojo energijo usmeriti v ohranjanje aktivne vloge v družbi, v mestu. Zato smo se odločili, da jim to tudi ponudimo«.

Ob tem gre izpostaviti, da takšna umeščenost nikakor ni bila samoumevna. Zraven organizacijskih preprek je bilo pri njegovi formalni vzpostavitvi potrebno urediti tudi ustrezno kadrovsko zasedbo predavateljev, ki bodo lahko izvajali predvidene vsebine, vse skupaj pa je tesno povezano s financiranjem. ZUF program se namreč v celoti financira iz šolnine, ki jo ob vpisu plačajo slušatelji in je v celotni meri prilagojena tudi nižjemu socioekonomskemu statusu udeležencev. Ker gre za relativno nizke šolnine, se program zanaša tudi na občasne donacije, dobro voljo predavateljev, ki kljub minimalnim honorarjem z veseljem sodelujejo, ter na izjemno visoko stopnjo entuziazma ZUF ekipe, ki delo opravlja v celoti prostovoljno.

Snovanje programa je potekalo v ekipi, ki so jo sestavljali profesorji na FF UM skozi celotno leto 2012. Ustanovitev ZUF je tesno povezana z začetkom delovanja prve univerze za otroke v Sloveniji, MUF (Mini Univerza Filozofske fakultete). Osnovna ideja MUF je približanje znanosti otrokom (ožji pomen) in povezovanje univerze z okoljem (širši pomen). Koncept univerz za otroke je bil prenešen iz nemško govorečih dežel. Ker je MUF tako uspešno deloval, je dr. Smiljana Gartner nekega dne prišla z idejo, če bi lahko naredili nekaj podobnega za starejše odrasle. Pri tem nismo hoteli ponavljati konceptov univerz za tretje življenjsko obdobje, kot jih po Sloveniji poznamo že vrsto let. Zakaj? Izhajali smo iz tega, da mora ZUF pomeniti most med znanostjo, kot se razvija na UM, in okoljem, torej starejšimi nad 55 let.

Kaj vse ponuja Univerza, kakšen je program?

Pod okriljem programa ZUF se izvajajo redna predavanja in posebni dogodki. Praviloma se je izvedlo osem predavanj v posameznem študijskem letu, z izjemo študijskega leta 2020/21, ko zaradi epidemioloških razmer to ni bilo mogoče. Tako se je od leta 2013 do danes izvedlo 79 predavanj. Zraven rednega programa je bila udeležencem ponujena tudi serija vzporednih dogodkov, ki so bili oblikovani v skladu s pričakovanji udeležencev in vsebinami, ki jih je ZUF ekipa bila sposobna organizirati v kontekstu Univerze v Mariboru. Tako smo izvedli posamezne ekskurzije po SV Sloveniji, opazovanje različnih planetov na nebu s pomočjo teleskopa, raznolike delavnice in številna dodatna predavanja.

Program je izjemno razgiban in vsako leto ciljno oblikovan glede na relevantne teme v lokalnem, nacionalnem in globalnem okolju ter orientiran glede na želje udeležencev. Naj naštejem najbolj pogosta področja, ki so zanimiva udeležencem: medicina, zdravstvo, sociologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, psihologija, naravoslovje, informatika, logistika, umetna inteligenca, etnologija, jezikoslovje …

ZUF.
Glede na to, da ZUF letos praznuje svojo 10. obletnico delovanja, so za slušatelje v maju organizirali brezplačen strokovno voden sprehod po mariborskih dvoriščih, v jesenskem času pa bodo izvedli še potopisno predavanje in opazovanje zvezd na prostem. Foto: on UM

Kako snujete program?

Program v ZUF ekipi v prvi vrsti pripravimo na podlagi interesov udeležencev, ki jih vsako leto s pomočjo evalvacijskega vprašalnika prosimo za nabor tem oz. področij, ki jih zanimajo. Sledi povabilo predavateljem, oblikovanje naslova in vsebine ter dogovor glede termina. Prav tako po potrebi vključimo še posamezne predavatelje, ki so objavili kakšne izjemne raziskave ali celo znanstvene monografije.

Kdo vse sodeluje pri programu, vključujete raziskovalce iz najrazličnejših področij?

Da, predavatelji in predavateljice prihajajo iz različnih fakultet in inštitutov, ki praviloma delujejo pod okriljem Univerze v Mariboru. Ne smemo pa pozabiti, da ima poleg izvajalcev, pri delovanju ZUF pomembno vlogo ZUF ekipa, ki pripravlja program in katere člani so ob izrednih situacijah (pri tem imam v mislih nenadno odpoved predavanj) vedno na voljo. ZUF ekipa se je sicer skozi čas spreminjala v skladu s potrebami programa in zmožnostmi članov ter je v študijskem letu 2023/2024 vključevala mene kot koordinatorico programa, kot člane pa dr. Mirana Lavriča, dr. Andreja Natererja, dr. Aljo Lipavic Oštir, dr. Igorja Žiberno, dr. Aleša Maverja, dr. Milko Enčevo in asistentko Urško Martinc.

Kako je z vpisom, kdo vse se lahko prijavi?

ZUF vabi vse, ki štejejo vsaj 55 let, da postanejo naše študentke in študenti. Imamo

tudi udeleženko, ki je kar precej mlajša od 55 let, a jo je program tako navdušil, da je zaprosila za vpis in ZUF ekipa je izjemo odobrila.

Udeležba na ZUF mi veliko pomeni. Širi mi obzorja duha, daje mi možnost aktivnosti in izobraževanja, druženja in povezovanja ter spoznavanja novih tem in različnih možnosti, da svoje znanje in izkušnje bogatim z novimi vsebinami. Ker ZUF obiskujeva oba z možem, povezujeva prijetno s koristnim, hkrati krepiva družinske vezi in se vsak mesec podava na novo pot ‘raziskovanja’!«

(slušateljica od leta 2020)

Kdaj in kje potekajo predavanja?

Študijsko leto ZUF poteka od oktobra do maja (8 predavanj), vsak drugi torek v mesecu ob 17. uri v prostorih Filozofske fakultete UM. Predavanja trajajo 60 minut, 15 minut je namenjenih razpravi o slišanem. Prav zanimiva predavanja so tista, ki običajnih 15 minut razprave redno podaljšajo vsaj v 30 minut, zaradi vidnega entuziazma in vprašanj ter komentarjev slušateljev. Prijave potekajo od julija do začetka oktobra.

Naša predavanja že vrsto let gostujejo enkrat mesečno tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah. V študijskem letu 2023/24 smo pričeli sodelovati še z Občino Črenšovci, kjer smo izvedli 3 predavanja.

Kaj je po vašem mnenju glavni doprinos Zrele Univerze? Zakaj je posebna?

Sama ideja oblikovanja programa, ki bi naslavljal to populacijo starejših odraslih na UM ni nova, je pa ZUF prvi in zaenkrat edini program, ki deluje kontinuirano in celostno pokriva praktično vsa disciplinarna področja, ki so zajeta v kontekstu Univerze v Mariboru. In prav to, da imajo slušatelji možnost poslušanja in zastavljanja vprašanj znanstvenikom in strokovnjakom različnih strokovnih področij, ki delujejo znotraj UM, se je pokazalo kot ena izmed posebnosti. Upam si trditi, da smo v Sloveniji edina ustanova, ki starejšim odraslim ponuja stik izključno s strokovnjaki iz univerzitetnega okolja.

Poleg tega je nujno izpostaviti še druge posebnosti. Starejši odrasli na predavanjih spoznavajo še estetske, moralne, družbene in narodnostne vrednote, vrednote požrtvovalnosti, poštenosti, dela, predanosti, poguma in odločenosti. Prav tako spoznavajo značilnosti staranja in načine, kako v tem obdobju priti do znanja, ki pomaga usmerjati in optimizirati njihovo delovanje ter povečati kakovost vsakdanjega življenja.

ZUF.
Ponujajo pester program in se dotikajo najrazličnejših področij: medicina, zdravstvo, sociologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, psihologija, naravoslovje, informatika, logistika, umetna inteligenca, etnologija, jezikoslovje … Foto: on UM

Kako pomembno je v današnjem svetu vseživljenjsko učenje?

Vseživljenjsko učenje je vodilno načelo sodobnega izobraževanja in učenja ter temeljna družbenorazvojna strategija. Pomembno je predvsem zato, ker je njegov cilj omogočiti vsem ljudem učenje in izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih življenja in v vseh okoljih. Čeprav izraz »vseživljenjsko« jasno označuje, na kaj mislimo in o čem govorimo – poudarjeno je »vse življenje« – ga v praksi nemalo kdo razume drugače, in sicer: še zmeraj se prepogosto izraz »vseživljenjsko učenje« povezuje z »izobraževanjem (starejših) odraslih«, in ne tudi z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladine ali njihovega šolanja. To pa je zmota, ki povsem razvrednoti in spremeni pravi pomen vseživljenjskega učenja.

Ker pa je osrednja tema našega intervjuja izobraževanje starejših odraslih, bom izpostavila nekatere ključne doprinose, ki jih ima vseživljenjsko učenje zanje. Vseživljenjsko izobraževanje npr. starejšim odraslim omogoča polno osebnostno rast tudi v tretjem obdobju življenja ter njihovo aktivno vlogo in prispevek v skupnosti. Prav tako pripomore k temu, da starejši odrasli razvijajo svoje zmožnosti, vzdržujejo kognitivne sposobnosti, krepijo socialna omrežja ter prispeva k doseganju kakovostnega sožitja med generacijami.

Če je pred časom veljalo, da je vključenost starejših odraslih v vseživljenjsko učenje nizka, v zadnjih letih ni več tako. Starejši odrasli se vključujejo v različne oblike neformalnega izobraževanja, vendar je še vedno veliko neaktivnih, zato naj bodo tisti, ki so že aktivni, spodbuda tudi za druge, ki o tem morebiti še ne razmišljajo.

MUF.
Ustanovitev ZUF je tesno povezana z začetkom delovanja prve univerze za otroke v Sloveniji, MUF (Mini Univerza Filozofske fakultete). Foto: on UM

Kakšni so učenci Zrele Univerze? Zagnani, motivirani, kaj jih navadno zanima? S kakšnimi pričakovanji pristopajo?

Morda bi bilo to vprašanje bolj primerno za predavatelje, a bom kljub temu opisala, kako jih na predavanjih in skupnih srečanjih doživljam sama. Gre za zelo heterogeno skupino slušateljev, ki so različne starosti, imajo drugačne življenjske in delovne izkušnje, zanimajo jih različna področja. Predvsem tista, ki so aktualna tudi v širši družbi: duševno zdravje, umetna inteligenca, vojna v Ukrajini, stigmatizacija starejših … A kljub tej raznolikosti so udeleženci izjemno motivirani, pripravljeni so sodelovati tudi v strokovnih razpravah in tako s svojimi bogatimi izkušnjami prenašati vrednote na mlajše generacije. Prav tako se zavedajo pomena aktivnega staranja, ki med drugim zajema vključenost v družbo tudi skozi izobraževanje. Predvsem pa so neizmerno hvaležni, da smo kot fakulteta prepoznali nujnost vključevanja starejših odraslih v takšen program vseživljenjskega izobraževanja.

Je včasih težko prepričati starejše, da se lahko še česa naučijo? Kako prisotne so stigme med udeleženci?

Naši slušatelji z velikim veseljem sprejemajo nova znanja, jih poglabljajo in si praviloma želijo še dodatne razlage ali pojasnila. Tako so npr. v letošnjem študijskem letu po predavanju o vplivu fraktalne risbe na duševno zdravje starejših odraslih na delavnici pridobili osnovna znanja o risanju fraktalov in veliko večino slušateljev, tudi predstavnikov moškega spola, je delavnica tako navdušila, da so takoj navezali stik z izvajalko in se pozanimali za dodatne urice risanja fraktalov.

Stigme med našimi slušatelji niso prisotne oz. jih sama nisem zaznala. To pa žal ne pomeni, da niso prisotne v širši družbi. Družbene spremembe niso vplivale le na daljšo življenjsko dobo, pač pa so žal spremenile tudi odnos do starejših odraslih. Celo do te mere, da so starejši odrasli postali socialni problem, tarča starizma in predmet strahu pred staranju. Starejši odrasli so še zmeraj v očeh nekaterih razumljeni kot nesamostojni, odvisni od drugih, neproduktivni in nedejavni člani družbe. Prevladujoči stereotipi o starosti v družbi ustvarjajo splošen negativen odnos do starosti in vplivajo na doživljanje starosti pri starejših odraslih, to pa lahko posledično vpliva na njihovo nizko samopodobo. Tiste, ki imajo iz tega razloga nizka pričakovanja in zahteve, pa je res težje prepričati, da gredo izven svojih okvirjev in se naučijo kaj novega.

Kakšni so odzivi s strani udeležencev?

Odzivi udeležencev so več kot pozitivni, kar se kaže tudi s tem, da so nekateri slušatelji z nami že od začetka delovanja, vsako leto pa se kdo pridruži tudi na novo. Tako je tudi letos, ko je novih slušateljev precej. Skupaj je letos vpisanih »rekordnih« 47 slušateljev.

»Na predavanja na ZUF sva z možem pričela hoditi po priporočilu znancev, ki so obiskovali ta predavanja že prvo leto in so se njim in nama zdela zanimiva. Prav raznolikost tem in odlični predavatelji so tisto, kar me pritegne in vedno znova se veselim naslednjega predavanja. Vse teme mi sicer niso enako zanimive (kar je verjetno tudi razumljivo), ampak v večini pa so.«

(slušateljica od leta 2014)

Kakšni so načrti za prihodnost?

Predvsem si želimo ohraniti delovanje ZUF v obstoječi obliki, morda obogatiti ponudbo vsebin, prav tako si želimo še poglobiti že tako konstruktivno sodelovanje s predavatelji in slušatelji, vzpostaviti še kakšno mobilno enoto ZUF in sodelovati z Modro fakulteto UL.

Kot dolgoročni cilj, ki pa sicer sega že izven okvirja ZUF, pa želimo po vzoru starosti prijaznih univerz spodbuditi vključevanje starejših odraslih v študij, raziskovanje, poučevanje, medgeneracijsko sodelovanje, mreženje znanja …

Več o projektu lahko izveste na spletni strani.

Prejšnji članekPadel je nov rekord prenosa podatkov, v pomoč bo dvigajočim cenam interneta
Naslednji članekPurple Rain: album in film, ki sta zaznamovala svet

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.